Ugoden čas za nakup drv in peletov

Tako drva kot pelete uporabljamo zgolj za ogrevanje, torej v zimskih mesecih, proizvodnja peletov pa poteka vse leto, ne le pozimi, ko je povpraševanje največje. Da bi se izognili visokim stroškom skladiščenja, proizvajalci spomladi in poleti vabijo kupce z ugodnejšimi cenami, ki so lahko tudi do 20 odstotkov nižje kot v času ogrevalne sezone. Cene 15-kilogramskih vreč se gibljejo od 3,30 evra in tja do pet evrov in pol, za tono te lesne biomase pa od 220 evrov do 260 evrov, odvisno tudi od tega, ali jo kupimo v razsutem stanju ali v velikih pakiranjih (big bag). Pri večini ponudnikov oziroma proizvajalcev je vse do konca avgusta mogoče dobiti tudi popust na količino. Minimalno naročilo peletov v razsutem stanju je običajno tri tone, navzgor pa je omejeno na devet ton.

 

Manj kakovostni peleti so pogosto zlomljeni in razdrobljeni, na dnu vreče opazimo več finih delcev in prahu. Poleg tega, kar vidimo v vreči, moramo biti pozorni na oznake na embalaži. Kakor je pokazal primerjalni test 15 različnih vzorcev peletov na našem trgu, ki so ga lani jeseni naredili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, so oznake velikokrat neustrezne. Na embalaži je še vedno premalo podatkov, ki so pomembni za potrošnika, opozarjajo na ZPS: »Čeprav se ponekod najrazličnejše številke in oznake kar vrstijo, velikokrat ne podajajo bistvenih informacij.«

Za potrošnika sta pomembna zlasti certifikat En Plus, ki temelji na evropskem standardu EN 14961-2, in nemški certifikat z najdaljšo tradicijo DIN Plus. Pri proizvajalcih, ki so pridobili vsaj enega od omenjenih certifikatov, se redno in nenapovedano preverja kakovost peletov. Certifikat En Plus ima, denimo, 90 odstotkov nemških in avstrijskih proizvajalcev, medtem ko večina peletov, ki so na voljo na našem trgu, nima nobenega certifikata, opozarjajo na ZPS. 

 

Na skoraj nobeni vreči ni manjkal podatek o kurilni vrednosti, čeprav je ta za potrošnika manj pomemben, poleg tega proizvajalci uporabljajo različne merske enote. Proizvajalci pogosto navajajo tudi sestavo peletov, čeprav ta podatek ni pomemben pokazatelj kakovosti, a na ZPS kljub temu pravijo, da ne bi smel manjkati na nobeni embalaži. Bolj so pogrešali podatek o izvoru lesa, ki je bil naveden le na štirih vzorcih.

  

Po drugi strani je test pokazal, da so nekateri drugi podatki na embalaži (o vsebnosti vode, gostote nasutja, deležu pepela in podobno) pogosto zavajajoči. Kot najbolj pravilne so se izkazale navedbe o vsebnosti vode, pri čemer velja, da kakovost peletov ustreza, če vsebujejo manj kot deset odstotkov vode. Na ZPS še dodajajo, da navajanje absolutnih vrednosti na embalaži ni priporočljivo, saj lastnosti peletov nihajo zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na izdelek med proizvodnjo in po njej.