- Srečno 2025
- 75-letnica Zavoda za gradbeništvo Slovenije
- Plečnikov stadion v Ljubljani - nov mestni park?
- 100 največjih gradbenih podjetij v Evropi
- 25 let Spletnega portala za gradnjo (1999-2024)
- Seminarji in izobraževanja, ki jih ne smete prezreti
- Bobrov center, Rogaška Slatina
- Kaj je dobro vedeti, preden se odločite graditi hišo
- Stavbe, ki jih pričakujemo v letu 2021
- Predstavite vaše podjetje/ponudbo
- Srečno in zdravo 2021
- Brezplačni tečaj o betonu
- Coober Peddy - mesto ki ga v Avstraliji ne smete spregledati
- Pasivna hiša Eisenstraße - bi jo imeli?
- Srečno v 2020!
- Neskončno letališče
- Kaj nam pomeni »učinkovita raba energije«
- BAU 2019: digitalizacija kot trend, hudo pomanjkanje kakovostnih mojstrov
- Srečno, zdravo in veselo 2019
- Podzemna garažna hiša z razgledom
- Prijeten sosed ni nikomur trn v peti
- Ne prezrite: seminar Gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora
- Stopite neposredno do izvajalcev!
- Največji gradbeniki Evrope v letu 2017
- Srečno 2018
- Najprej oči, šele potem denarnica
- Seminar: vpliv nove GRADBENE ZAKONODAJE na SKLEPANJE POGODB
- Celostno o novi GRADBENI ZAKONODAJI s podzakonskimi akti
- Imate zgodbo za nas?
- Stopnišča malo drugače
- Dvosobna hiša za 10.000€?
- Bazen v 40. nadstropju - že videno!
- Zimski čas je pravi čas za načrtovanje vašega doma
- Srečno 2017
- Volkswagen Crafter – spretni mišičnjak na kolesih
- Ugoden čas za nakup drv in peletov
- Priročnik za graditelje
- Ekološki odtis
- Do nižjega računa za elektriko, vodo ali ogrevanje v samo nekaj korakih
- Novoletno voščilo
- Nekaj malega o mostovih na slovenskem skozi čas
- Kako so živeli pred klimatskimi napravami?
- Kako močan je potres?
- Kako postati dober gradbeni inženir
- Zakaj naj bi gradbena podjetja skrbela za svoj ugled
- Kakšna zasteklitev oken je ustrezna
- 10 nasvetov kako pridobiti posel v kriznih časih
- Jez treh sotesk, Kitajska
- Seznam 10 najvišjih stavb v Sloveniji
- Lokacije vredne obiska: katedrala Sagrada Familia, Barcelona
- V Londonu naprodaj "najmanjša hiša na svetu"
- Najbolj nenavadni arhitekturni podvigi na svetu
- Nenavadna mojstrovina sredi gozda je kot hišica iz sanj
- Predstavite se ugodneje
- Novoletno voščilo
- Most in njegovi sestavni deli
- Ljubljanske Žale - 100 let
- 20 najbolj znanih stavb na svetu
- Naprodaj je vrstna hiša, ki jo je projektiral Ludwig Mies van der Rohe
- Ferrari načrtuje evropsko verzijo Ferrari Worlda
- Staja spremenjena v mini dom
- Zapuščena tovarna cementa predelana v razkošno stanovanje
- Lokacije vredne obiska: Park Güell, Barcelona
- Kaj dobiš, če na kup zložiš nekaj kontejnerjev?
- Študentski dom v zapuščenih silosih
- Vodovodno črpališče predelano v čudovit dom
- Največji hotel na svetu sameva
- Hotel za žuželke – postavite ga na domačem vrtu
- Družinska hiša v vodovodnem stolpu
- Razširitev Panamskega prekopa je trenutno največje gradbišče
- Skrivni vrtovi
- Akcija: do večje prepoznavnosti z novo spletno stranjo
- Arhitekturni presežek leta: novozelandska galerija Toi o Tamaki
- Pogled na blišč Dubaja z druge strani
- Spremenite hišo v počitniška nebesa
- Utesnjeni Hong Kong
- Varčujmo z energijo
- Ekološko rušenje stavbe
- Tiskani brezplačnik GRADIMO
- Najglobji stopničasti vodnjak Chand Baori
- Potres v Ljubljani 1895
- Top 10 arhitektov sodobnega časa
- Moderna arhitektura oz. nastanek jeklenih konstrukcij
- Kako so gradili predor pod Rokavskim prelivom
- Problem odpadne izolacije
- Oskrba rastlin v poletni vročini
- Udobje bivanja
- Kako varčevati v kuhinji in kopalnici
- Izdelava igralne hišice v enem vikendu
- Ste naleteli na težavo, nejasnost?
- Želite na novo urediti vrt, pa ne veste kje začeti?
- Najem stanovanja
- Kako znižati stroške ogrevanja?
- Ali konstrukcije res dihajo?
- Kaj je energijska učinkovitost stavbe
- Solarna hiša (+/-)
- Azbest
- Mala vetrna elektrarna za družinsko hišo
- Opera v Sydneyju
- Popravite nelepe razpoke, reže ali udrtine v lesu.
- Znižajte stroške za dom
- Črtna stavba: Shtrikh Kod
- Pokukajte v Kremenčkov dom
- V zdravi hiši so tudi stanovalci zdravi
- Naj bo ZELENO vaš novi način življenja
- Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU
- Varčevanje z energijo
- Najpogostejše napake pri selitvi
- Kako izbrati ponudnika montažne hiše?
- Podrobnosti, na katere je potrebno paziti pri izbiri zemljišča za gradnjo
- Nasveti za nakup nepremičnine, da bo naše bivanje v njej prijetnejše
- Napotki ob potresu
- Uporaba deževnice: začne se pri strehi in žlebovih
- Nasveti za varno uporabo zemeljskega plina
- Koga obvestiti o selitvi?
- Kaj je potrebno storiti pred začetkom gradnje hiše?
- Na kaj mora paziti kupec novogradnje?
- Življenje med gradnjo
- Potres: kaj je inteziteta potresa
- Nasveti policije za večjo varnost doma, ko odpotujemo
- Kako se lotimo iskanja nepremičnine
- Pozornosti pri nakupu novega doma
- Prednosti oglaševanja na GRADIMO.com
- Kako prihraniti pri računu za ogrevanje?
- Kaj vse vpliva na naše odločanje o izbiri energenta
Razširitev Panamskega prekopa je trenutno največje gradbišče
Panamski prekop (špansko Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean. Odprt je bil 15. avgusta 1914 in meri 82 km. Z njegovo izgradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike korenito skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več potrebno pluti okrog viharnega rta Horn. Pot med New Yorkom in San Franciskom se je skrajšala za skoraj 29.000 kilometrov. Kanal danes uporablja več kot 80 držav, na njem pa se stika 144 mednarodnih pomorskih poti.
Prekop ima dva sklopa zapornic na tihooceanski in enega na atlantski strani. Med njima leži Gatúnsko jezero s številnimi otoki. Njegova gladina leži 26 metrov nad morjem, napaja pa ga v ta namen zajezena reka Chagres. Trojne atlantske zapornice (vsaka je visoka 20 m in tehta 745 ton) pri Gatúnu so tako dobro uravnotežene, da za njihovo premikanje zadostuje 30-kilovatni motor. Iz jezera nato ladje plujejo skozi prvi tihooceanski sklop pri Pedro Miguelu, nato pa še skozi drugega pri Mirafloresu. Pacifiška ima mnogo višje plime od atlantske. Vse zapornice so podvojene, da lahko ladje plujejo v obe smeri. Skozi prekop jih vlečejo z majhnimi lokomotivami.
Nekaj (trenutnih) tehničnih podatkov: globina ugreza ladje je omejena na 12,6 m, širina zapornic je 33,53 m - širina ladij je omejena na 32 m, vsaka zapornica je dolga 320 m, obdajajo jo betonske stene debeline 15 m pri temeljih in 3 m na vrhu; jeklena vrata zapornic so debela 2 m, široka 19,5 m ter visoka 20 m. Ladje za pot v povprečju potrebujejo od 8-10 ur.
Promet skozi kanal je trenutno bistveno večji od prometa, ki so ga načrtovali graditelji. Leta 1934 so maksimalno kapaciteto ocenili na 80 milijonov ton letno,[1] do 2007 pa je skupna letna tonaža ladij, ki so plule skozenj, dosegla že več kot 312 milijonov ton. Skoraj polovica ladij dosega maksimalno širino, pri kateri še lahko plujejo skozi zapornice, 10 % pa maksimalno dolžino. Trenutno tako poteka projekt izgradnje tretjega sklopa zapornic, ki naj bi bil končan do leta 2015 in bo po načrtih podvojil kapaciteto prekopa.
Sedaj se vzporedno z "delujočim" prekopom gradijo tri nove zapornice zapored 403 m posamične dolžine in 55 m širine, ki bodo omogočale premagovanje 26 m višinske razlike večjim ladjam - do 49 m širine in s ugrezom globjim od 15 m.
Še podatek za gradbenike: na gradbišču, kjer opažne elemente zagotavlja Peri, deluje 70 dvigal in minimalno 30 črpalk za beton ...