- Srečno 2025
- 75-letnica Zavoda za gradbeništvo Slovenije
- Plečnikov stadion v Ljubljani - nov mestni park?
- 100 največjih gradbenih podjetij v Evropi
- 25 let Spletnega portala za gradnjo (1999-2024)
- Seminarji in izobraževanja, ki jih ne smete prezreti
- Bobrov center, Rogaška Slatina
- Kaj je dobro vedeti, preden se odločite graditi hišo
- Stavbe, ki jih pričakujemo v letu 2021
- Predstavite vaše podjetje/ponudbo
- Srečno in zdravo 2021
- Brezplačni tečaj o betonu
- Coober Peddy - mesto ki ga v Avstraliji ne smete spregledati
- Pasivna hiša Eisenstraße - bi jo imeli?
- Srečno v 2020!
- Neskončno letališče
- Kaj nam pomeni »učinkovita raba energije«
- BAU 2019: digitalizacija kot trend, hudo pomanjkanje kakovostnih mojstrov
- Srečno, zdravo in veselo 2019
- Podzemna garažna hiša z razgledom
- Prijeten sosed ni nikomur trn v peti
- Ne prezrite: seminar Gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora
- Stopite neposredno do izvajalcev!
- Največji gradbeniki Evrope v letu 2017
- Srečno 2018
- Najprej oči, šele potem denarnica
- Seminar: vpliv nove GRADBENE ZAKONODAJE na SKLEPANJE POGODB
- Celostno o novi GRADBENI ZAKONODAJI s podzakonskimi akti
- Imate zgodbo za nas?
- Stopnišča malo drugače
- Dvosobna hiša za 10.000€?
- Bazen v 40. nadstropju - že videno!
- Zimski čas je pravi čas za načrtovanje vašega doma
- Srečno 2017
- Volkswagen Crafter – spretni mišičnjak na kolesih
- Ugoden čas za nakup drv in peletov
- Priročnik za graditelje
- Ekološki odtis
- Do nižjega računa za elektriko, vodo ali ogrevanje v samo nekaj korakih
- Novoletno voščilo
- Nekaj malega o mostovih na slovenskem skozi čas
- Kako so živeli pred klimatskimi napravami?
- Kako močan je potres?
- Kako postati dober gradbeni inženir
- Zakaj naj bi gradbena podjetja skrbela za svoj ugled
- Kakšna zasteklitev oken je ustrezna
- 10 nasvetov kako pridobiti posel v kriznih časih
- Jez treh sotesk, Kitajska
- Seznam 10 najvišjih stavb v Sloveniji
- Lokacije vredne obiska: katedrala Sagrada Familia, Barcelona
- V Londonu naprodaj "najmanjša hiša na svetu"
- Najbolj nenavadni arhitekturni podvigi na svetu
- Nenavadna mojstrovina sredi gozda je kot hišica iz sanj
- Predstavite se ugodneje
- Novoletno voščilo
- Most in njegovi sestavni deli
- Ljubljanske Žale - 100 let
- 20 najbolj znanih stavb na svetu
- Naprodaj je vrstna hiša, ki jo je projektiral Ludwig Mies van der Rohe
- Ferrari načrtuje evropsko verzijo Ferrari Worlda
- Staja spremenjena v mini dom
- Zapuščena tovarna cementa predelana v razkošno stanovanje
- Lokacije vredne obiska: Park Güell, Barcelona
- Kaj dobiš, če na kup zložiš nekaj kontejnerjev?
- Študentski dom v zapuščenih silosih
- Vodovodno črpališče predelano v čudovit dom
- Največji hotel na svetu sameva
- Hotel za žuželke – postavite ga na domačem vrtu
- Družinska hiša v vodovodnem stolpu
- Razširitev Panamskega prekopa je trenutno največje gradbišče
- Skrivni vrtovi
- Akcija: do večje prepoznavnosti z novo spletno stranjo
- Arhitekturni presežek leta: novozelandska galerija Toi o Tamaki
- Pogled na blišč Dubaja z druge strani
- Spremenite hišo v počitniška nebesa
- Utesnjeni Hong Kong
- Varčujmo z energijo
- Ekološko rušenje stavbe
- Tiskani brezplačnik GRADIMO
- Najglobji stopničasti vodnjak Chand Baori
- Potres v Ljubljani 1895
- Top 10 arhitektov sodobnega časa
- Moderna arhitektura oz. nastanek jeklenih konstrukcij
- Kako so gradili predor pod Rokavskim prelivom
- Problem odpadne izolacije
- Oskrba rastlin v poletni vročini
- Udobje bivanja
- Kako varčevati v kuhinji in kopalnici
- Izdelava igralne hišice v enem vikendu
- Ste naleteli na težavo, nejasnost?
- Želite na novo urediti vrt, pa ne veste kje začeti?
- Najem stanovanja
- Kako znižati stroške ogrevanja?
- Ali konstrukcije res dihajo?
- Kaj je energijska učinkovitost stavbe
- Solarna hiša (+/-)
- Azbest
- Mala vetrna elektrarna za družinsko hišo
- Opera v Sydneyju
- Popravite nelepe razpoke, reže ali udrtine v lesu.
- Znižajte stroške za dom
- Črtna stavba: Shtrikh Kod
- Pokukajte v Kremenčkov dom
- V zdravi hiši so tudi stanovalci zdravi
- Naj bo ZELENO vaš novi način življenja
- Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU
- Varčevanje z energijo
- Najpogostejše napake pri selitvi
- Kako izbrati ponudnika montažne hiše?
- Podrobnosti, na katere je potrebno paziti pri izbiri zemljišča za gradnjo
- Nasveti za nakup nepremičnine, da bo naše bivanje v njej prijetnejše
- Napotki ob potresu
- Uporaba deževnice: začne se pri strehi in žlebovih
- Nasveti za varno uporabo zemeljskega plina
- Koga obvestiti o selitvi?
- Kaj je potrebno storiti pred začetkom gradnje hiše?
- Na kaj mora paziti kupec novogradnje?
- Življenje med gradnjo
- Potres: kaj je inteziteta potresa
- Nasveti policije za večjo varnost doma, ko odpotujemo
- Kako se lotimo iskanja nepremičnine
- Pozornosti pri nakupu novega doma
- Prednosti oglaševanja na GRADIMO.com
- Kako prihraniti pri računu za ogrevanje?
- Kaj vse vpliva na naše odločanje o izbiri energenta
Potres: kaj je inteziteta potresa
Predvsem ugotavljamo učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo.
V svetu je v uporabi več intenzitetnih lestvic. Najdlje je bila v uporabi 12-stopenjska MCS lestvica, ki jo je v začetku stoletja predlagal Mercalli, kasneje pa sta jo dopolnila še Cancani in Sieberg. V končni obliki je prvič izšla leta 1912. Te lestvice, ki je bila v uporabi najdlje se je prijelo ime Mercallijeva lestvica. Leta 1964 so Medvedev, Sponheuer in Karnik predstavili novo 12-stopenjsko lestvico MSK, ki je bila kasneje večkrat dopolnjena in je do nedavnega veljala tudi pri nas. Razlika med obema je le v nekaterih količinskih opredelitvah, ki pa za širšo javnost niso pomembne.
Razvoj znanosti, predvsem pa tragične izkušnje ob porušitvah armirano betonskih konstrukcij, je zahteval uveljavitev nove lestvice in tako je v zadnjem času nastala 12-stopenjska evropska potresna lestvica EMS (European Macroseismic Scale). Osnutek je nastal leta 1992 na evropski seizmološki komisiji, potem pa so jo strokovnjaki dopolnjevali. Na Upravi RS za geofiziko smo jo začeli uporabljati leta 1995. Nova lestvica upošteva nove načine gradnje, nove materiale, ki jih uporabljajo v gradbeništvu in natančneje določa učinke potresov na visoke zgradbe. Z novo lestvico so odpravljene nelinearnosti med posameznimi stopnjami, predvsem med šesto in sedmo. Lahko rečemo, da ni namenjena samo seizmologom, ampak tudi gradbenikom. Opis posameznih stopenj je podoben kot pri MCS in MSK lestvici.
Intenziteta je ponavadi največja v epicentru ali nadžarišču potresa in se zmanjšuje z oddaljenostjo. Po določitvi intenzitet seizmologi za posamezna območja narišemo izoseiste, to so krivulje, ki povezujejo točke z enakimi intenzitetami na površini potresnega območja.
vir: Agencija Republike Slovenije za okolje