Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU

Pomanjkanje inženirjev in inženirskih veščin postaja pereč problem Evropske unije in lahko ogrozi ambiciozne vizije o prihodnosti Evrope. Predstavlja resno oviro za hitrejši tehnološki in gospodarski razvoj ter uresničevanje Lizbonske strategije.
 
V nekaterih članicah, med katere sodi tudi Slovenija, je položaj še posebej zaskrbljujoč. Slovenska razvojno intenzivna podjetja vse težje najdejo kakovostne raziskovalce doma, zato jih uvažajo iz drugih držav. To seveda ne pomeni, da v Sloveniji ne premoremo kakovostnih raziskovalcev, jih je le odločno premalo. Podobne težave imajo v hitro rastočih gospodarskih sektorjih, kjer se podjetja že nekaj let soočajo s pomanjkanjem inženirjev. Veliko slovenskih informacijskih podjetij je bilo prisiljenih inženirje iskati v drugih državah, zlasti v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Najambicioznejša med njimi so tam ustanovila svoje podružnice.

Pomanjkanje usposobljenih kadrov v Sloveniji silovito narašča
Slovenska podjetja se v letošnjem letu soočajo z največjim pomanjkanjem usposobljenih delavcev po osamosvojitvi leta 1991. Po poslovnih tendencah, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije, je bilo pomanjkanje usposobljene delovne sile v tretjem četrtletju oziroma v osmem mesecu letošnjega leta največji omejitveni dejavnik poslovanja pri več kot tretjini podjetij v predelovalnih dejavnostih in pri skoraj polovici podjetij v gradbeništvu. V zadnjem letu se je delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem usposobljenih delavcev, v predelovalnih dejavnostih povečal za 55% in v gradbeništvu za 17%. Pomanjkanje ostale delovne sile v predelovalnih dejavnostih je manjše, z njim se sooča le 15% podjetij, zato pa je to kar 88% več, kot v enakem obdobju lani. Pomanjkanje delovne sile je omejitveni dejavnik tudi v storitvenih dejavnostih, a se že dlje časa giblje v istih okvirih in se občutneje ne povečuje.

Število zaposlenih v Sloveniji se je v letu 2006 v primerjavi z letom prej povečalo za 2%. Stopnja rasti visoko ustvarjalnih poklicev je bila dvakrat višja (4%). Med njimi je bila najvišja stopnja rasti v poklicih s področja naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih ter tehniških ved (9%). Stopnja rasti sovpada z ekonomsko intenzivnostjo posameznih gospodarskih sektorjev. Tako so bile najvišje stopnje rasti števila zaposlenih med inženirji gradbeništva (21%), kartografije in geodezije (12%), elektrotehnike (9%), elektronike in telekomunikacij (8%) ter med informatiki in računalničarji (13%). (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, lastni izračuni.)

Povečano povpraševanje po kadrih v ustvarjalnih poklicih vpliva tudi na manjšo brezposelnost. Delež brezposelnih oseb v letu 2006 med temi poklici (5,3%) je bil precej nižji od deleža brezposelnih oseb celotnega delovno aktivnega prebivalstva (11,1%). V primerjavah so izvzete samozaposlene osebe in kmetje. Med ustvarjalnimi poklici je najnižja stopnja brezposelnosti med zdravstvenimi strokovnjaki (1,4%), strokovnjaki za izobraževanje (3,2%), računalniškimi strokovnjaki (2,6%) in nekaterimi inženirskimi poklici. Pri inženirskih poklicih je najnižja stopnja brezposelnosti med inženirji elektrotehnike (2,8%) in gradbeništva (3,3), medtem ko je mnogo višja pri kemijskih inženirjih (7,8%) ter arhitektih in urbanistih (13,9%). (Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, lastni izračuni.)

Interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike upada
Slovensko gospodarstvo ostaja odvisno od podjetij in sektorjev, v katerih so za uspeh ključne inženirske veščine. Navzlic temu se interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike v Sloveniji iz leta v leto zmanjšuje. Število diplomantov s teh področij ne sledi povpraševanju na trgu. Delež diplomantov naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih ter tehniških študijev med vsemi diplomanti se je zmanjšal iz 23,8% v letu 1998 na 16,2% v letu 2006, pri čemer se je delež diplomantov tehniških študijev zmanjšal iz 19,1% na 12,6%, delež študentov naravoslovja, matematika ter računalništva in informatike pa iz 4,7% na 3,5% (tabela 1). Ob tem je potrebno poudariti, da se interes za študij računalništva in informatike, ki je vključen v gornje podatke, izraziteje povečuje, a število diplomantov ostaja relativno majhno in ne sledi potrebam po tovrstnih kadrih.
 
Pomenljiva je primerjava Slovenije s povprečjem Evropske unije (EU 27) oziroma evrskega območja (EA 13). V obdobju od leta 1998 do leta 2005 je delež študentov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike v EU 27 upadel za 1,2% in v EA 13 ostal praktično na isti ravni (tabela 2). V istem obdobju se je delež teh študentov v Slovenji zmanjšal za 3%. Za razliko od Slovenije se je delež teh študentov na Finskem v tem obdobju krepko povečal, in sicer iz 34,4% na 38%. Na Irskem, ki jo prav tako radi vzamemo za zgled, se je delež študentov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike sicer občutno zmanjšal, a je še vedno relativno visok (27,1%).

Primerjava deleža diplomantov matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike pokaže, da se je ta v državah EU 27 v obdobju od leta 1998 do leta 2005 zmanjšal za 2,3%, v EA 13 za 1,2% in v Sloveniji za 5,4% (tabela 3). Ob tem je delež teh diplomantov tako v državah EU 27 kot v EA 13 krepko višji kot v Sloveniji. Še mnogo višji je ta delež na Finskem in Irskem. Dogajanje v Sloveniji lahko primerjamo z dogajanjem v nekaterih drugih tranzicijskih državah, kjer so v opazovanem obdobju zabeležili izrazito zmanjšanje zanimanja za študij matematike, naravoslovja, računalništva in informatike ter tehnike.

Medtem ko se v Slovenji močno zmanjšuje interes za naravoslovne, matematične in tehniške študije, se izrazito povečuje interes za družbene, poslovne in pravne študije. Delež diplomantov teh področij je v letu 2006 v Sloveniji dosegel neverjetnih 49,6% in se je v obdobju od leta 1998 povečal za 8,4%. Delež teh diplomantov je leta 2005 v državah EU 27 dosegel 36% (4,5% več kot leta 1998) in v EA 13 34,3% (1,3% več kot leta 1998). Primerjava z državami EU 27 in EA 13 pokaže še eno slovensko šibko točko. Delež študentov in diplomantov naravoslovnih, matematičnih, računalniških in informacijskih študijev je v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, kar zagotovo predstavlja veliko oviro za tehnološki razvoj v Sloveniji.

Podobno izrazito zmanjšanje zanimanja za študij naravoslovja, matematike in tehnike na eni strani in povečanje za družbene, poslovne in pravne študije na drugi strani je prisotno še v nekaterih drugih tranzicijskih državah. Med novimi članicami EU se je delež diplomantov naravoslovnih, matematičnih in tehniških študijev povečal na Slovaškem (25,8% v letu 2005) in v Estoniji (20,2% v letu 2005), nekoliko zmanjšal na Češkem (23% v letu 2005) in v Litvi (21,8% v letu 2005) ter krepko zmanjšal na Madžarskem (10,5% v letu 2005) in v Latviji (12,6% v letu 2005). Ob tem je potrebno poudariti, da je delež diplomantov na Slovaškem in Češkem blizu povprečja EU 27. (Vir: Eurostat, lastni izračuni.)

Inženirji niso ustrezno organizirani
Med razlogi za zmanjševanje zanimanja za naravoslovne, matematične in tehniške študije po osamosvojitvi leta 1991 so strukturne spremembe v gospodarstvu, kjer smo bili priča razpadu velikih industrijskih konglomeratov in mednarodno uspešnih podjetij. Velik vpliv so imele spremembe družbenih vrednot in prav gotovo tudi določeni negativni pojavi v obdobju tranzicije (npr. nenadzorovana privatizacija in nezakonito pridobivanje premoženja določenih družbenih skupin, korupcija, …). Poleg tega naravoslovni, matematični in tehniški študiji veljajo za težke, zaradi česar je delež študentov, ki študij uspešno zaključijo, precej nižji kot pri družboslovnih študijih.

Nekoč družbeno priznani inženirski poklici so izgubili ugled tudi zaradi relativno nizkih plač v primerjavi z drugimi primerljivimi poklici, med katerimi zagotovo najbolj izstopajo zdravniki in sodniki. Podobna plačna (neso)razmerja med plačami visoko ustvarjalnih poklicev, kakršna imamo danes v Sloveniji, so prisotna še v nekaterih drugih tranzicijskih državah. Inženirji v Sloveniji nimajo poklicnih sindikatov, v panožnih sindikatih pa so njihovi interesi slabo zastopani. Na drugi strani so bili v tranzicijskem obdobju zdravniki, sodniki, učitelji in javni uslužbenci mnogo bolje organizirani in so preko svojih močnih poklicnih sindikatov ter stanovskih organizacij izsilili relativno visoke plače. To je povzročilo plačna nesorazmerja in spremembe družbenih vrednot, zaradi katerih se je dodatno zmanjšal interes za študij naravoslovja, matematike in tehnike.

Inženirjem manjka enoten in močan nastop. Zaradi šibke organiziranosti in zastopanja svojih poklicnih interesov, so ranljivi ne samo pri plačah, temveč, kar je še bolj kritično, pri skrbi za njihov poklicni razvoj. Tehniške vede se hitro razvijajo, zato ohranjanje inženirskih veščin zahteva nenehno izobraževanje in usposabljanje. Prav slednje v slovenskem gospodarstvu izredno šepa. Posledice neustreznega izobraževanja in usposabljanja inženirjev ter neustrezna plačna razmerja, so dodatna spodbuda, da se mnogo inženirjev že takoj po zaključku študija ali po nekaj letih službe kariero odloči nadaljevati v drugih, bolje plačanih poklicih.

Kako ukrepati
Pomanjkanje inženirjev se bo v prihodnjih letih tako v EU kot v Sloveniji povečevalo. Položaj bodo dodatno zaostrili negativni demografski trendi, pri katerih je Slovenija na samem evropskem repu. Nekatere članice EU si že intenzivno prizadevajo, da bi pritegnile inženirje iz drugih držav članic, pa tudi izven EU. Učinkovitost politik za privabljanje talentov postaja pomemben dejavnik prihodnje gospodarske uspešnosti.

Slovenija v tekmi za talente krepko zaostaja, saj nima aktivne politike za privabljanje strokovnjakov. Z vstopom v EU je sicer odprla trg dela, a ta ni dovolj atraktiven za vrhunske kadre. Plače inženirjev in večine drugih strokovnjakov so precej nižje od plač primerljivih poklicev v razvitejših članicah EU. Poleg tega je obdavčitev dela v Sloveniji bistveno previsoka.

Če želimo zmanjšati negativne posledice pomanjkanja inženirjev, moramo nemudoma ukrepati. Povečati bi morali zanimanje za inženirske poklice, potrebujemo pa tudi proaktivno politiko na področjih izobraževanja, davčne politike in priseljevanja. Aktivnejšo vlogo pri odpravljanju pomanjkanja inženirskih veščin bi morali prevzeti tudi sami inženirji. Slediti bi morali zgledom držav kot so Danska, Finska, Irska in Nemčija ter oblikovati močna inženirska združenja, ki bi promovirala njihove poklice. Promovirati bi morali stalno usposabljanje inženirjev, še zlasti v podjetjih, ki bi omogočalo njihovo zaposljivost v inženirskih poklicih skozi celotno delovno dobo.
 
vir: Dušan, Razgledi.net - 11.10.2007
 
12. oktober 2007
 
 
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad