Mala vetrna elektrarna za družinsko hišo

     
Na podlagi meritev sta za velike vetrne elektrarne in vetrna polja primerni primorska in notranjsko-kraška regija. Vendar pa kljub velikemu zanimanju investitorjev vetrnih elektrarn v Sloveniji za zdaj še nimamo. Večkrat se vprašam, zakaj je tako. Menim, da zato, ker imajo na eni strani projektanti in investitorji premalo poglobljenega tehničnega znanja, na drugi strani pa je resorje strah take naprave umestiti v prostor. Natura 2000 mora biti priložnost in ne omejevanje! Predvsem je pa treba pri tako specifičnih projektih širšo javnost vključiti že takoj na začetku, pri oblikovanju ideje.
 
Pojdimo raje naprej k malim vetrnim elektrarnam, za katere so razmere v Sloveniji primerne tako pri naravnih danostih kot tudi pri zakonodaji. V Sloveniji podpira postavitev vetrnice za proizvodnjo električne energije »Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost«. Po njej se postavitev vetrnice za proizvodnjo električne energije šteje pod investicijska vzdrževalna dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje. To torej pomeni, da sta edini pogoj veter in denar za investicijo.
 
Veter dosega največje hitrosti v pomladanskem in jesenskem času. V večini krajev v Sloveniji piha med letom od 1 do 3 m/s, kar pa niso ravno velike vrednosti za izkoriščanje. Le v višjih predelih, na primer na Kredarici, so povprečne mesečne hitrosti vetra višje in dosegajo vrednost med 3,5 in 7,5 m/s.

Čeprav Slovenija v primerjavi z Zahodno Evropo ni vetrovna, se tudi pri nas pojavljajo dnevi z močnim vetrom. To velja še zlasti v gorah in ob obali. V Sloveniji kot celoti jakost vetra na leto povprečno le v 43 dneh preseže 6 boforov in v 10 dneh večjo hitrost kot 8 boforov.
 
V Sloveniji je smiselna namestitev vetrnic predvsem v gorskem v svetu. Vendar pa se tam pojavijo dodatne težave, saj so v višjih legah lahko praktično vse leto temperature pod 0 stopinj Celzija, snežne padavine in žled na vetrnicah pa lahko otežujejo njihovo delovanje.
 
Meritve vetra
Preden se odločimo postaviti elektrarno na veter, moramo narediti natančne meritve vetra na izbranih lokacijah. To delamo s posebnimi merilnimi napravami, imenovanimi anemometri oziroma vetromeri. Meritve morajo biti opravljene na ustreznih višinah; upoštevati je treba, da se z oddaljevanjem od zemeljskega površja hitrost vetra povečuje. Veter tik ob tleh je šibkejši kot veter nekaj deset metrov višje, kar je posledica trenja zraka ob površje. Meritve nam dajo podatke o hitrosti vetra, njegovi smeri itn. Na osnovi teh podatkov lahko ocenimo količino električne energije, ki bi jo proizvajala elektrarna na veter.
 
Za postavitev vetrnice sta nujna dva pogoja. Prvi je dovolj velika oziroma ustrezna hitrost vetra vse leto, drugi pa, da nas ne moti hrup, ki ga povzroča vetrnica.
 
Idealno lego za postavitev vetrnice je treba natančno izračunati. Ker se lahko vetrovne razmere precej razlikujejo že na razdalji enega kilometra, potrebujemo za natančno oceno idealne lege vetrnice zelo gosto in natančno mrežo meritev. Zrak namreč teče turbulentno in se pri tleh prilagaja reliefu, zato sta njegova smer in jakost praktično v vsakem kraju nekoliko drugačni. Podrobne meritve so pomembne predvsem za velika vetrna polja. Zaradi ekonomičnosti projekta in moči proizvedene elektrike je treba natančno poznati povprečne letne vetrne zmogljivosti. Za manjše domače elektrarne letna meritev ni pomembna. Z manjšim merilcem vetra lahko kar sami doma ugotovimo, ali je moč vetra primerna za postavitev manjše vetrne elektrarne.

Princip delovanja
Proizvedena električna energija se lahko shranjuje v baterijah ali oddaja v električno omrežje. Princip delovanja je zelo podoben sončni elektrarni, razlika je samo v tem, da se pri enem izkorišča veter, pri drugemu pa sonce. Razsmerniki in druga oprema so prilagojeni moči vetrnice oziroma – če gre za sončno elektrarno – fotonapetostnih modulov.
 
Enodružinska hiša lahko brez problema proizvede dovolj električne energije iz obnovljivih virov za svoje potrebe. Za proizvodnjo lahko uporabimo mešan sistem med sončno in vetrno energijo.
 
Primerna je trikilovatna sončna elektrarna, ki napaja baterije, kar je investicija v vrednosti okoli 11.500 evrov.
 
Za vetrnico je mogoče uporabiti dvorezilno 1000-vatno vetrnico na 24 metrov visokem stolpu, kar stane okoli 4.000 evrov . Izkušnje pravijo, da je dobro vetrni stolp zaradi varnostnih zahtev zasidrati v tla na treh višinah z jeklenicami in omogočiti njegov nagib, kar olajša servisiranje opreme. Ob takem tipu vetrne elektrarne je treba načrtovati veliko prostora okoli hiše za učinkovito manevriranje.
 
Ko proizvedena električna energija napolni baterije, je mogoče presežek elektrike uporabiti za gretje vode z električnim grelcem ali pa jo oddajati v omrežje.
 
Manjše vetrne elektrarne verjetno še niso primerne za urbana naselja. Vse, ki živijo na obrobju mest ali v razpršenih naseljih, pa bi rad spodbudil, naj se opogumijo ter postavijo vetrne elektrarne in s tem pripomorejo k boljšemu okolju.
 
Mag. Jure Leben, Trajnostno svetovanje - Jure Leben, s.p.
vir: http://www.energijadoma.si