- Bobrov center, Rogaška Slatina
- Kaj je dobro vedeti, preden se odločite graditi hišo
- Stavbe, ki jih pričakujemo v letu 2021
- Predstavite vaše podjetje/ponudbo
- Srečno in zdravo 2021
- Brezplačni tečaj o betonu
- Pasivna hiša Eisenstraße - bi jo imeli?
- Srečno v 2020!
- Neskončno letališče
- Kaj nam pomeni »učinkovita raba energije«
- BAU 2019: digitalizacija kot trend, hudo pomanjkanje kakovostnih mojstrov
- Srečno, zdravo in veselo 2019
- Podzemna garažna hiša z razgledom
- Prijeten sosed ni nikomur trn v peti
- Ne prezrite: seminar Gradbeni zakon in Zakon o urejanju prostora
- Stopite neposredno do izvajalcev!
- Največji gradbeniki Evrope v letu 2017
- Srečno 2018
- Najprej oči, šele potem denarnica
- Seminar: vpliv nove GRADBENE ZAKONODAJE na SKLEPANJE POGODB
- Celostno o novi GRADBENI ZAKONODAJI s podzakonskimi akti
- Imate zgodbo za nas?
- Stopnišča malo drugače
- Dvosobna hiša za 10.000€?
- Bazen v 40. nadstropju - že videno!
- Zimski čas je pravi čas za načrtovanje vašega doma
- Srečno 2017
- Volkswagen Crafter – spretni mišičnjak na kolesih
- Ugoden čas za nakup drv in peletov
- Priročnik za graditelje
- Ekološki odtis
- Do nižjega računa za elektriko, vodo ali ogrevanje v samo nekaj korakih
- Novoletno voščilo
- Nekaj malega o mostovih na slovenskem skozi čas
- Kako so živeli pred klimatskimi napravami?
- Kako močan je potres?
- Kako postati dober gradbeni inženir
- Zakaj naj bi gradbena podjetja skrbela za svoj ugled
- Kakšna zasteklitev oken je ustrezna
- 10 nasvetov kako pridobiti posel v kriznih časih
- Jez treh sotesk, Kitajska
- Seznam 10 najvišjih stavb v Sloveniji
- Lokacije vredne obiska: katedrala Sagrada Familia, Barcelona
- V Londonu naprodaj "najmanjša hiša na svetu"
- Najbolj nenavadni arhitekturni podvigi na svetu
- Nenavadna mojstrovina sredi gozda je kot hišica iz sanj
- Predstavite se ugodneje
- Novoletno voščilo
- Most in njegovi sestavni deli
- Ljubljanske Žale - 100 let
- 20 najbolj znanih stavb na svetu
- Naprodaj je vrstna hiša, ki jo je projektiral Ludwig Mies van der Rohe
- Ferrari načrtuje evropsko verzijo Ferrari Worlda
- Staja spremenjena v mini dom
- Zapuščena tovarna cementa predelana v razkošno stanovanje
- Lokacije vredne obiska: Park Güell, Barcelona
- Kaj dobiš, če na kup zložiš nekaj kontejnerjev?
- Študentski dom v zapuščenih silosih
- Vodovodno črpališče predelano v čudovit dom
- Največji hotel na svetu sameva
- Hotel za žuželke – postavite ga na domačem vrtu
- Družinska hiša v vodovodnem stolpu
- Razširitev Panamskega prekopa je trenutno največje gradbišče
- Skrivni vrtovi
- Akcija: do večje prepoznavnosti z novo spletno stranjo
- Arhitekturni presežek leta: novozelandska galerija Toi o Tamaki
- Pogled na blišč Dubaja z druge strani
- Spremenite hišo v počitniška nebesa
- Utesnjeni Hong Kong
- Varčujmo z energijo
- Ekološko rušenje stavbe
- Ljubljanski Nebotičnik
- Tiskani brezplačnik GRADIMO
- Najglobji stopničasti vodnjak Chand Baori
- Potres v Ljubljani 1895
- Top 10 arhitektov sodobnega časa
- Moderna arhitektura oz. nastanek jeklenih konstrukcij
- Kako so gradili predor pod Rokavskim prelivom
- Problem odpadne izolacije
- Oskrba rastlin v poletni vročini
- Udobje bivanja
- Kako varčevati v kuhinji in kopalnici
- Izdelava igralne hišice v enem vikendu
- Ste naleteli na težavo, nejasnost?
- Želite na novo urediti vrt, pa ne veste kje začeti?
- Najem stanovanja
- Kako znižati stroške ogrevanja?
- Ali konstrukcije res dihajo?
- Kaj je energijska učinkovitost stavbe
- Solarna hiša (+/-)
- Azbest
- Mala vetrna elektrarna za družinsko hišo
- Opera v Sydneyju
- Popravite nelepe razpoke, reže ali udrtine v lesu.
- Znižajte stroške za dom
- Črtna stavba: Shtrikh Kod
- Pokukajte v Kremenčkov dom
- V zdravi hiši so tudi stanovalci zdravi
- Naj bo ZELENO vaš novi način življenja
- Pomanjkanje inženirskih veščin ogroža razvojne ambicije EU
- Varčevanje z energijo
- Najpogostejše napake pri selitvi
- Kako izbrati ponudnika montažne hiše?
- Podrobnosti, na katere je potrebno paziti pri izbiri zemljišča za gradnjo
- Nasveti za nakup nepremičnine, da bo naše bivanje v njej prijetnejše
- Napotki ob potresu
- Uporaba deževnice: začne se pri strehi in žlebovih
- Nasveti za varno uporabo zemeljskega plina
- Koga obvestiti o selitvi?
- Kaj je potrebno storiti pred začetkom gradnje hiše?
- Na kaj mora paziti kupec novogradnje?
- Življenje med gradnjo
- Potres: kaj je inteziteta potresa
- Nasveti policije za večjo varnost doma, ko odpotujemo
- Kako se lotimo iskanja nepremičnine
- Pozornosti pri nakupu novega doma
- Prednosti oglaševanja na GRADIMO.com
- Kako prihraniti pri računu za ogrevanje?
- Kaj vse vpliva na naše odločanje o izbiri energenta
Ljubljanski Nebotičnik
Nebotičnik je ena najbolj prepoznanih zgradb v Ljubljani.
Stoji v strogem centru Ljubljane ob Slovenski cesti (do leta 1990 Titovi cesti), natančneje na vogalu današnje Kidričeve in Slovenske ceste. Nebotičnik so zaceli graditi julija 1930. leta. Po naročilu Pokojninskega zavoda ga je projektiral arhitekt Vladimir Šubic. Pokojninski zavod je bil v svojem statusu dolžan investirati določen del svojega kapitala v nepremičnine, zato je že kmalu po svoji ustanovitvi zacel širokopotezno gradbeno akcijo, ki je botrovala številnim stavbam v Ljubljani in po Sloveniji. Objekt je postavljen na mestu srednjeveškega samostana. Po zaslugi ravnatelja mestnega gradbenega urada Matka Prelovška, je načrt uspešno prešel takratne mestne zakone, ki niso dovoljevali gradnje, višje od štirih nadstropij. Zato je tisto, kar je pri bloku stavb Nebotičnika višje od četrtega nadstropja, bila neke vrste črna gradnja, ki pa so jo legitimno zaobšli.
Gradnja trinajstnadstropnega Nebotičnika je bila tehnični podvig, ki je zahteval nov način temeljenja in natančnost dela, za kar so skrbeli v Ljubljanski gradbeni družbi, d. d.. Gradbeniki so med začetnimi deli pri kopanju nekaj metrov pod površjem naleteli na vodnjak iz 13. stoletja. Vodnjak je bil narejen iz kvadrov kraškega marmorja. V temelje ljubljanskega Nebotičnika je vzidana pesnitev Otona Župančiča. Nebotičnik je bil zgrajen po tedanjem ameriškem zgledu.
Po prvotni zamisli so za temelje predvidevali poldrugi meter debelo železobetonsko ploščo. Ugotovili pa so, da ta ne bo primerna, in so se po temeljitem strokovnem premisleku odločili za železobetonske stebre, ki bo segali prav do skalnatega terena. Zgradba ima šestnajst temeljev, ki so v obliki vodnjakov in ki segajo 18 m v globino, zaradi česar je Neboticnik ena najbolj potresno varnih zgradb v Ljubljani. Na betonske temelje so položili temeljni kamen. To je storil nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Stavbo so razmeroma hitro zgradili na tedaj še revolucionaren način – z železobetonom.
Slovesno odprtje (z manjšo čajanko) so pripravili v kavarni 21. Februarja 1933. leta. Nebotičnik je visok 70,35 m, kar je bilo leta 1933 najvišja stanovanjska stavba v Evropi. Prvih šest nadstropij (pritličje in 5 nadstropij) je zapolnjenih s poslovnimi prostori, medtem ko so od 6 do 9. stanovanjska nadstropja. Na vrhu stavbe je bila kavarna, nato pa so jo kasneje najemniki kavarniških prostorov še nekajkrat zamenjali.
V stavbo so vgradili hitra dvigala, klimatske naprave, centralno kurjavo na kurilno olje in druge tehnične novosti časa. V njej danes, tako kot je bilo predvideno ob njeni gradnji, delujejo različne trgovine, uradi in podjetja. Stene v kavarni so obložene s kraškim marmorjem, glavno okrasje na stropu tvori zlati meander na modrem polju. Temu primerne so tudi modre zavese na velikih oknih, skozi katera se gostu nudi osvežujoc pogled na vso Ljubljano in prostrano okolico.
Nosilna konstrukcija Nebotičnika je armiran betonski skelet z vmesnimi stenami iz betona in opeke in je v času gradnje predstavljala izjemen tehnološki dosežek. Fasada Nebotičnika je do vključno 1. nadstropja obložena z domačim podpeškim kamnom. Del fasade od 2. nadstropja do vrha objekta je obložen z dvoslojno betonsko oblogo (grobi sloj, pri katerem je vezivo portlandski cement, in zaključni sloj, pri katerem je vezivo beli cement), s katero je objekt še dodatno potresno varnostno okrepljen. Fasadna obloga je bila na zaključnem sloju obdelana s postopkom, ki daje vtis štokanja (robovi posameznih plošc so parirani) oziroma obdelave kamna. Fasadna obloga je na nekaj mestih sidrana v nosilni zid (vidna armatura predvsem v bližini oken).
Nebotičnik predstavlja višinski poudarek kompleksa, ki ga sestavljajo stolp, stanovanjski blok in pasaža, in ga je arhitekt celostno zasnoval. Kljub pomislekom meščanov, ki so se pojavljali ob njegovi gradnji in po dokončanju, si je Neboticnik pridobil svoje mesto ter ostal prisoten v zavesti Ljubljančanov v vsej svoji zgodovini. Danes Nebotičnik kakovostno soustvarja podobo mesta, njegova pojavnost in podoba v središču mesta pa sta postali nepogrešljivi.
Izjemen arhitekturni spomenik je mestna znamenitost in simbol ter zarisuje silhueto mesta.
Še podobnost z današnjim časom: Nebotičnik so projektirali in pričeli graditi v času gospodarske rasti (ko je imel Pokojninski zavod presežek sredstev) in ga s težavami dokončali v času gospodarske krize, zato je bila ob odprtju, kot smo navedli, le manjša slovesnost v obliki čajanke.
In za konec nekaj slik ...




19. januar 2013