Le kdo bo vse to zgradil?

Kdo se bo lotil gradnje tretje razvojne osi, socialnih stanovanj? Kdo bo posodobil železnice, kdo razširil avtoceste, ki se utapljajo v gneči? Kdo bo gradil domove, bolnišnice, šole, vrtce? Kdo bo izvedel energetsko sanacijo stavb, kdo nujno protipotresno obnovo osmine vseh zgradb v Sloveniji, v katerih živi 60.000 ljudi?

V načrtih Gen-energije je gradnja desetih hidroelektrarn na srednji Savi, pa ključnega energetskega stebra, drugega bloka jedrske elektrarne. Slovenskemu gospodarstvu trenutno primanjkuje skoraj tretjina delovne sile, v gradbeništvu okoli 5000 parov rok, napovedi pa so še bolj črne, balkanski bazen in vir delovne sile je prazen, saj se ta pridno polni državah, kjer so pogoji delo in zaslužek neprimerno boljši.

Vsak drugi zaposleni v gradbeništvu je tujec. Razmere na terenu postajajo kaotične. Podjetja selijo svoje delavce z gradbišča na gradbišče in barantajo, kdo bi komu lahko odstopil nekaj ljudi. Gradbeni projekti zaradi pomanjkanja delavcev že zamujajo.

Delavec, ki že 50 let dela v Sloveniji, pa pravi, da večina tujcev Slovenijo zapusti zaradi denarja. “Delo ni cenjeno nič, delo je danes ‘nula’, gradbinci so ‘podn od podna’.”

Panoga še vedno oziroma od druge svetovne vojne naprej temelji na tujcih, na delavcih migrantih iz republik nekdanje skupne države in v zadnjem obdobju tudi turških delavcih. Vsak drugi zaposleni v gradbeništvu je tujec. Velika večina oziroma kar 85 odstotkov jih prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije. V zadnjih 17 letih je v Slovenijo prišlo več kot 100.000 delavcev iz tega kadrovskega bazena.

V Inženirsko zbornico se letno vpiše okoli 170 inženirjev, prav toliko se jih tudi izbriše. Povprečna starost članov je 51 let, kar pomeni, da se bodo kmalu začele upokojevati vedno številčnejše skupine. “Pričakujemo, da bo v roku petih let pomanjkanje pooblaščenih inženirjev doseglo raven, ko bo to pomembno vplivalo na realizacijo investicijskih projektov na način, da bodo nekateri zaradi tega tudi zastali,” z zaskrbljenostjo ugotavljajo na Zbornici.

Iz statistike izhaja, da bo pogoj za starostno upokojitev v roku petih let izpolnilo 844 pooblaščenih inženirjev, da je trenutno na trgu še vedno aktivnih več kot 450 upokojenih pooblaščenih inženirjev in da so mlajše generacije pooblaščenih inženirjev manj številčne. Predvsem generacija 1985 in mlajše so pri vseh strokah bistveno manj številčne, “razlog za to je po naši oceni gospodarska kriza v letu 2008, ki je znatno zmanjšala obseg investicijskih projektov in sočasno skorajšnji propad slovenskega gradbeništva, ki sta imela za posledico znatno manjši vpis na tehnične fakultete,” dodajajo.