Kakšna zasteklitev oken je ustrezna

Na preprostem primeru enodružinske hiše na treh lokacijah v Sloveniji si lahko preverite kolikšen pomen ima ustrezno izbrana zasteklitev stavbnega pohištva - na Gorenjskem čisto drugega kot na Obali.
Kakšna zasteklitev oken je ustrezna

  
Primer enodružinske hiše
Za osnovo primerjave bomo vzeli enodružinsko hišo tlorisnih dimenzij 8 x 9 m in etažnosti P+1 z uporabno ogrevano površino 125 m2. Ovoj stavbe je toplotno izoliran v skladu z zadnjimi priporočili stroke – na zunanji steni 16 cm toplotne izolacije (Ustene = 0,21 W/m2K), v tleh na terenu 12 cm (Utla = 0,21 W/m2K) in v stropu proti podstrešju 20 cm toplotne izolacije (Ustrop = 0,19 W/m2K). Tudi drugi parametri so za obe hiši enaki (prezračevanje, notranji viri …). V primeru hiše »A« bodo imela okna toplotno prehodnost 1,19 W/m2K in prepustnost za sončno sevanje 0,68, kar je enako oknu z dvoslojno zasteklitvijo, v primeru hiše »B« pa bo toplotna prehodnost oken 0,84 W/m2K, prepustnost za sončno sevanje pa 0,48, kar ustreza troslojni zasteklitvi. Ploščine oken glede na strani neba znašajo:
– jug: 18 m2,
– sever: 4 m2,
– vzhod: 8 m2,
– zahod: 8 m2.

Ker na rabo energije vpliva tudi lokacija, si izberimo tri po meteoroloških podatkih močno različne lokacije).
Zaradi klimatskih razmer lahko pričakujemo, da bo enaka hiša v Kopru imela manjše potrebe po toplotni energiji za ogrevanje kot hiša v Ljubljani, hiša v Ljubljani pa manjše potrebe kot hiša na Jesenicah. Če k trem lokacijam dodamo še dve različni varianti uporabljenih oken, dobimo 6 rezultatov za energijsko bilanco enake stavbe.

Notranji viri toplote in sončni dobitki so odvisni od dolžine ogrevalne sezone in se kljub temu, da so hiše po velikosti enake, razlikujejo. V Ljubljani je ogrevalna sezona za 60 dni daljša kot v Kopru, na Jesenicah pa še za 30 dni daljša kot v Ljubljani.

Na podlagi izračunov letne potrebe po toploti (Razpredelnica 2 in Diagram 1) je mogoče hitro ugotoviti, da imajo hiše z boljšo (in dražjo) zasteklitvijo manjše toplotne izgube. Ko pa v energijski bilanci upoštevamo še notranje dobitke, predvsem pa izkoriščene sončne dobitke, so potrebe po toploti pri hišah z dvoslojno (in cenejšo) zasteklitvijo bistveno nižje od hiš s troslojno zasteklitvijo.

Analiza sončnih dobitkov in letnih potreb po toploti
Trajanje ogrevalne sezone vpliva tudi na količino sončnih dobitkov v času ogrevalne sezone, vendar se moramo zavedati, da so zaradi dolžine ogrevalne sezone tudi toplotne izgube temu primerno večje. Primerjajmo zgolj hiše znotraj iste lokacije:

 1. Koper: S troslojno zasteklitvijo imamo sicer za 770 kWh na leto manj toplotnih izgub, vendar je razlika v sončnih dobitkih kar 2.090 kWh letno v korist dvoslojne zasteklitve. V energijski bilanci to pomeni 1.320 kWh večje potrebe po toploti v hiši s troslojno zastekitvijo v primerjavi s hišo, ki ima dvoslojno zasteklitev.

 2. Ljubljana: Zaradi troslojne zasteklitve so toplotne izgube 1.050 kWh manjše, a je sončnih dobitkov, zaradi slabše prepustnosti za sončno sevanje, za kar 2.740 kWh manj. Skupaj so toplotne potrebe v hiši s troslojno zasteklitvijo kar za 1.690 kWh večje kot v hiši z dvoslojno zasteklitvijo.

 3. Jesenice: Podobno kot v Kopru ali Ljubljani je tudi na Jesenicah. S troslojno zasteklitvijo imamo za 1.250 kWh manjše toplotne izgube, a tudi za 3.380 kWh manj sončnih pritokov. V energijski bilanci to pomeni za 2.130 kWh večje potrebe po toploti za ogrevanje.

Energijsko število
Največkrat se pri energijski učinkovitosti stavb primerja energijska števila – letno potrebno toploto na kvadratni meter ogrevane površine. Naša vzorčna hiša z dvoslojno zasteklitvijo v Kopru, ki ima najmilejše podnebje v Sloveniji, bi z energijskim številom 14,1 kWh/m2a sodila celo v najvišji razred energijsko učinkovitih hiš (< 15 kWh/m2a, Diagram 2). In to brez kakršnihkoli sofisticiranih sistemov in dragih naprav (oziroma dragih sistemov in sofisticiranih naprav)! Z dvoslojno zasteklitvijo (oznaka »A«) je mogoče doseči lepe številke tudi v Ljubljani in na Jesenicah. V obeh primerih (Ljubljana 25,1 kWh/m2a, Jesenice 26,0 kWh/m2a) je energijsko število manjše od 30 kWh/m2a, torej se obe hiši kvalificirata v razred »nizkoenergijskih hiš«.

Povsem drugačna je zgodba pri vzorčnih hišah s troslojno zasteklitvijo (hiše z oznako »B«). Le v Kopru je energijsko število manjše od 30, v Ljubljani in na Jesenicah pa take hiše ne moremo več uvrstiti v razred »nizkoenergijskih hiš«. Hiša na Jesenicah bi z vrednostjo 42,0 kWh/m2a pri podeljevanju energetske izkaznice padla celo v razred »B« (40–55 kWh/m2a).

Zaključek
Ko s primernim senčenjem in toplotno zaščito uspešno rešimo probleme s pregrevanjem stavbe v poletnem času, se lahko posvetimo razlikam, ki nastanejo pri uporabi dvoslojne ali trislojne zasteklitve. Troslojna zasteklitev zagotavlja manjše toplotne izgube, a so zaradi slabše prepustnosti za sončno obsevanje tudi sončni dobitki bistveno manjši v primerjavi z dvoslojno zasteklitvijo. Analiza rezultatov vzorčnih hiš na treh klimatsko različnih lokacijah pokaže, da je dvoslojna zasteklitev še vedno energijsko učinkovitejša od troslojne zasteklitve. Res je tudi, da na manjše sončne dobitke lahko vplivamo tudi sami z zagrinjanjem oken, namestitvijo trajnih senčil ali celo z umazanijo na steklih, vendar je res tudi, da je mogoče dvoslojni zasteklitvi v nočnem času pomagati z dodatno nočno zaščito. Nočna zaščita v obliki zunanjih senčil (npr. rolete) se poleti prelevi v zaščito pred prekomernimi sončnimi dobitki. Mogoča je tudi izbira dvoslojne zasteklitve na bolj osončenih delih hiše in troslojne zasteklitve na severni ali senčni strani. Zato je pred gradnjo hiše potreben resen premislek o tem, kakšna okna in kakšno zasteklitev bomo vgradili v naše novo domovanje.

 

vir: dnevnik/dom

 
Vir:
04. marec 2015
 
 
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Gradnja objektov Dežman d.o.o. Že od leta 1964 - z občutkom!
Gradnja objektov Dežman d.o.o. Že od leta 1964 - z občutkom!
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah