Hotel za žuželke – postavite ga na domačem vrtu

  
Pri nas še niso tako pogosti, v tujini pa že pridobivajo na svoji številčnosti. To so predvsem hoteli za pse in male živali, ki so namenjeni temu, da lastniki živali pred dopustom oddajo v varne roke. Tu pa se je s hoteli v glavah večine ljudi vse končalo. Toda v resnici temu ni tako. Obstajajo namreč pravi hoteli in hostli za žuželke! Kot tudi nimamo samo farm, ki redijo živali za meso, ampak imamo tudi farme, ki vzrejajo različne žuželke za različne namene. Mi pa se bomo danes vrnili k našim hotelom za žuželke in to čudo v celoti spoznali.

Le čemu pa so pravzaprav namenjeni hoteli za žuželke? Gredo tudi one na dopust? Morda obstajajo posebni ljubitelji žužkov – gredo oni na dopust? Ne, nikakor, hoteli za žuželke nimajo nikakršne veze s tem. Stvar je čisto preprosta in razlog je čisto preprost, bi lahko rekli. Kdo pa je potem sploh krivec, da so se pojavili hoteli za žuželke na našem planetu? Krivci za to smo mi ljudje sami. Zakaj pa to? Zopet enostavno in preprosto. S čedalje večjim porastom svetovne populacije raste in se razvija tudi kmetijstvo, vrtnarske panoge in vrtičkarji. Vse te skupine pa bi rade storile vse za lep in čvrst pridelek, nekatere bi šle tudi v različne možne skrajnosti. S kmetijstvom in tudi bivalnimi prostori namreč izpodrivamo določene naravne življenjske prostore različnih žuželk, s škropivi in pesticidi načrtno dnevno pomorimo na milijone raznih žuželk po svetu, ker nas na dopustu motijo razni komarji, v ozračje turistično izpostavljenih krajev spuščamo razne substance, ki pobijajo njih in ostale žužke, škodijo pa ravno tako v vseh navedenih primerih tudi nam. V ta namen bi rad povedal naslednje neprijetno dejstvo, ki je povzročilo popolno izumrtje neke afriške vasice. Obstajalo je nekaj čudovitih afriških vasic, ki so živele v izobilju in niso poznale suše. Vasice so bile namreč razporejene okoli ogromnega jezera.

Ni bilo pomanjkanje ne vode ne hrane. Le zakaj so ugasnile vse te vasice? Ljudi so namreč močno motili komarji. Končno so od belcev prejeli pomoč – ogromne količine pesticidov, ki so jih z letali odvrgli v okolici jezera. V približno enem dnevu so pomrli vsi komarji in vasice so bile rešene. Ljudstvo je bilo tako veselo, da se kar ni moglo zahvaliti belemu človeku. Toda to je bilo samo zatišje pred neustavljivo in resnično katastrofo! Čez nekaj dni so pomrle vse ribe v jezeru, ki so bile glavni vir hrane tamkajšnjega ljudstva. Tako se je jezero v hipu spremenilo v smrdečo in kužno brozgo. Presenečeno ljudstvo je moralo svojo zemljo takoj zapustiti, nastale pa so smrtne žrtve tudi med ljudmi. Kaj je pobilo ribe? Pesticid? Nikakor, saj je bil uporabljen bio pesticid! Kaj pa jih je pobila, če je bilo vse v redu z bio pesticidom? Človek je iztrebil komarje, le ti pa so bili glavni vir hrane ribam, kot so bile ribe glavni vir hrane ljudstvu. Tukaj vidimo, da tudi bio pesticidi niso nedolžni, zato raje upoštevajmo dejstvo, da preveč posegamo v naravo, in prenehajmo s tem! Raje naredimo kakšen hotel za žuželke, narava nam bo hvaležna.

Ljudje pa se ne zavedamo, da niso vse žuželke škodljive, tudi tiste, ki jih dejansko tretiramo za škodljivce, niso vse škodljive, lahko so tudi koristne! Potem lahko zopet delimo dalje na dva razreda škodljivcev. V prvem razredu so dejansko škodljive žuželke (ki pa imajo ravno tako zelo pomembne funkcije za obstoj življenja), v drugi razred pa damo žuželke, ki prej niso bile škodljive, pa so zaradi našega drastičnega posega v naravo postale škodljive (npr. strigalice). Tukaj navajam lep realen primer, kako ljudje krivimo naravo, za kar smo čisto sami krivi!

Kako in kaj lahko naredimo s hoteli za žuželke?
Naredimo lahko tri bistvene stvari:

• Zaradi nas, ljudi, je večina žuželk ogroženih in tik pred izumrtjem. S hotelom jim bomo pomagali preživeti.
• Včasih smo vsi (tudi sam, ko vrtnarim, brez izjeme) jezni na kakšne škodljive žužke. S hotelom za žuželke bomo le-te zvabili stran od naših vrtov, saj jim bomo nudili ustrezne življenjske pogoje, tako da jim ne bo potrebno hoditi »nam v zelje«.
• Tiste koristne žuželke, ki pa jih vsi imamo radi in nam pomagajo pri vrtnarjenju, pa bomo s hoteli obdržali na našem vrtu in tudi povečali populacije teh že tako redkih žužkov.

Ali so tudi za nas koristni hoteli za žuželke?
Seveda so hoteli za žuželke koristni tudi za nas. Z njimi lahko namreč nekoliko »upravljamo » z žuželkami. Koristne žuželke in razne predatorje (to so skupina žuželk, ki se prehranjujejo z škodljivimi žuželkami) lahko zadržimo v bližini našega vrta ali sadovnjaka. S tem, ko jih zadržimo, jih številčno tudi okrepimo, saj bodo imele odlične pogoje za razmnoževanje. Ker pa smo hotel za žuželke postavili v bližino našega sadovnjaka ali vrta, bomo zaradi tega imeli veliko manj škodljivih žuželk na vrtu ali pa jih sploh ne bo več.

S hoteli za žuželke lahko manipuliramo tudi s škodljivimi žuželkami. Če jim bomo uredili primerne bivalne pogoje, jih bomo s tem tudi zvabili stran od našega vrta ali sadovnjaka. Tudi na takšen način si lahko s hoteli zelo pomagamo.

V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj koristnih žuželk, ki smo jih lahko veseli na našem vrtu, ker so koristne.

Pikapolonice poznamo vsi. Uvrščamo jih v družino Cocinellidae. Skoraj vse pikapolonice so koristne in so v Evropi zelo številčne. V Evropi poznamo namreč več kot sto vrst. Prištevamo jo med koristne in predatorske žuželke zato, ker se tako ličinke kakor odrasle živali prehranjujejo s škodljivimi žuželkami. Prehranjujejo pa se tudi s pršicami. V Sloveniji imamo avtohtoni kar dve vrsti pikapolonic – Coccinella septempunctacta in dvopiko pikapolonico – Adalia bipunctata. Obe sta zelo pomembni pri odstranjevanju listnih uši. Dvopika pikapolonica je polifag. Ne prehranjuje se samo z listnimi ušmi, ampak se na njenem jedilniku znajdejo tudi jajčeca metuljev, razni kaparji in žuželke, ki imajo mehko kutikulo. Tudi jedilnik sedempike pikapolonice ni zanemarljiv. Ta se poleg listnih uši prehranjuje še z jajčeci škodljivih žuželk, pršicami, kaparji, tudi s cvetnim prahom, a ne za dolgo.

Zanimivo pa je dejstvo, da letni prirastek pikapolonic ni odvisen le od količine hrane, ki jim je na voljo. Prirastek je odvisen tudi od mikroklime, od gojiteljskih rastlin ter seveda tudi od nas samih. Bolj bomo uporabljali pesticide, manjši bo. Pikapolonice namreč izberejo mesto, kjer se prehranjujejo škodljive žuželke in tam odložijo svoja jajčeca. Tako namreč že starši izberejo hrano za svoje potomce. Če to poškropimo, uničimo tudi ogromno pikapolonic.

Čebele samotarke. Za navadno medonosno čebelo smo že vsi slišali. Kaj pa za čebelo samotarko? Kakšna čebela je to in kakšno vlogo ima? Pri nas živi do 560 vrst čebel samotark. Samotarske čebele imajo zelo pomembno nalogo pri opraševanju rastlin, a kljub temu ne morejo nadomestiti medonosne čebele in čmrljev. Te čebele so namreč omejene na točno določene sorodne vrste rastlin in oprašujejo samo te. Žal pa so čebele samotarke danes zelo ogrožene. Ogroža jih človek z uporabo modernih gradbenih materialov. Samotarki sta Osmia cornuta in Osmia rufa in sta zelo pomembni pri opraševanju sadovnjakov (češnje, višnje, slive, jablane in hruške) in travnikov. Najbolj dejavne so čebele ob hladnih in deževnih pomladnih dneh.

Navadna tenčičarica – Chrysoperla carnea, je zelo lepa zelena žuželka z vitkim telesom, mrežastimi krili in lepimi velikimi zlatimi očesi ter s parom dolgih tipalk. Odrasla žuželka se sicer prehranjuje s cvetnim prahom, medeno roso in tudi nektarjem, vendar pa je z ličinkami popolnoma drugače. Samice namreč odlagajo jajčeca blizu kolonij škodljivih žuželk. Ena samica je sposobna izleči tudi do 350 jajčec. Ko se iz teh jajčec izležejo ličinke, se prehranjujejo z jajčeci raznih škodljivcev. To so predvsem: jajčeca pršic in metuljev, prehranjujejo se pa tudi z resarji in tripsi. Iz tega vidika so zelo koristne v vrtu.

Navadna strigalica – Forficula auricularia, je žuželka, ki jo po sestavi telesa vsi dobro poznamo. Na koncu zadka žuželka namreč nosi značilne klešče. Strokovno te ostre izrastke poimenujemo cerci. Samce od samic ločimo po večjih kleščah. Klešče strigalice uporabljajo tako za lov kot tudi za obrambo pred sovražniki. Strigalica je nočno aktivna žival, dan pa prebije v svojem skrivališču (pod kamenjem, med lubjem, listjem …). Strigalice so načeloma mesojede živali, vendar če tovrstne hrane primanjkuje, se lotijo tudi rastlin. V tem primeru znajo narediti škodo. Lotijo se cvetov ter ostalih mehkih delov rastlin. Strigalice se prehranjujejo z jajčeci metuljev, s pršicami, krvavimi in listnimi ušmi ter tudi z ostalimi žuželkami.

V sadovnjakih smo strigalice zelo veseli, saj je ravno ona tista, ki uravnava številčnost ostalih žuželk, predvsem škodljivih. Samice odložijo od 20 do 90 belih ovalnih jajčec. Ličinke se razvijajo 5−6 mesecev.

vir: Bodi EKO