Zeleno naročanje je modra odločitev

Z izrazom zeleno ali tudi trajnostno naročanje opisujemo naročila izdelkov in storitev, pri katerih se zahteve oziroma tehnične specifikacije oblikujejo s pomočjo različnih znakov za okolje (energijske, okoljske, zelene oznake).
Zeleno naročanje je modra odločitev

  
V okviru presoje ekonomsko najugodnejše ponudbe se upošteva: energijske lastnosti (stopnja energijske učinkovitosti) izdelka ali storitve, vplive na okolje (emisije, vgrajena energija, odpadki, …) in vplive na uporabnika (zdravje, stroški zaradi uporabe, prijaznost za uporabo, …).

Z zgoraj omenjeno uredbo postaja ozaveščeno ravnanje obveza za javni sektor, vsa načela, postopke in kriterije pa lahko uporabimo tudi pri naročilih v zasebnem sektorju, saj gre za prihranke energije, prihranke pri obratovalnih in vzdrževalnih stroških, zmanjšanje emisij v okolje, vplive na zdravje in počutje ter druge merljive in nemerljive koristi. Zelene zahteve in kriterije lahko postavimo na ravni projektiranja novogradnje, na ravni gradnje ali na ravni prenove in uporabe obstoječe stavbe. Oblikujemo lahko splošne okoljske zahteve, zahteve glede URE in OVE, zahteve za gradbene materiale in izdelke in različne druge zahteve.

Upoštevanje lastnosti, ki so sicer zahtevane za podelitev določenega znaka za okolje, je pri pripravi tehničnih specifikacij za naročila temelj zelenega naročanja in ima večplastne učinke. Je sodoben in učinkovit instrument energetske politike, ki pomembno prispeva k informiranju in ozaveščanju uporabnikov. Nikakor pa to ne pomeni, da so druge specifikacije, na primer cena in kakovost izdelka oziroma njegova primernost za nameravano uporabo, potisnjene povsem v ozadje. Prav uravnoteženje vseh pomembnih kriterijev, ki so lahko za posamezna področja naročil povsem specifični, je ključ do uspeha v postopku naročanja.

Že s pomočjo preprostih računskih orodij lahko naročnik oz. investitor pridobi informacije o ekonomskem učinku posamezne odločitve ali pa se uporabi kompleksnejše analize, na področju gradnje npr. metode presoje stroškov v celotnem življenjskem obdobju stavbe. Na ta način tudi lahko ugotovimo, ali je kriterij najnižje ponudbene cene najprimernejši ali pa morda kombinacija različnih zahtevanih parametrov ponuja nižje tekoče stroške in druge koristi skozi celotno dobo določenega izdelka.

Uveljavljene več- ali nadnacionalne okoljske oznake (npr. EU Eco-label, EnergyStar) lahko pripravo (javnega) naročila močno olajšajo. Ker so njihove sheme skladno z zahtevami zakonodaje EU in držav članic javne, transparentne in nediskriminatorne, lahko kriterije, ki veljajo zanje, neposredno  prenesemo v tehnične specifikacije naročil (ne sme pa biti zahtevana okoljska oznaka za izdelek ali storitev sama po sebi). Velja tudi obratno – za izdelke, katerim je bila oznaka podeljena, se privzame, da so skladni z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami in posebno dokazovanje ni potrebno.

Kriterije oziroma vrednosti, ki veljajo za določeno okoljsko oznako, lahko uporabimo tudi kot referenčne vrednosti (»benchmark«) v postopku pregleda ponudb pred oddajo naročila. Tako se lahko odločimo za podelitev dodatnih točk (bonusa) izdelkom, katerih specifikacije za določeno stopnjo presegajo referenčne vrednosti.

O tem, kakšne koristi lahko prinese upoštevanje okoljskih oznak, govori podatek iz dokumenta Evropske komisije iz leta 2005 z naslovom The use of the EU Eco-label in Green Public Procurement approaches: »… 5-odstotni delež izdelkov z omenjeno oznako bi samo v državah EU v primerjavi z uporabo »standardnih« (torej manj učinkovitih ali okolju manj prijaznih) izdelkov pomenil letni prihranek skoraj 15 milijonov kWh elektrike, prihranek skoraj 13 milijonov litrov vode in zmanjšanje emisij CO2 za dobrih 9 milijonov ton.«

Projekt BuySmart, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Inteligentna energija – Evropa, se ukvarja z zelenim naročanjem v javnem in zasebnem sektorju. Na spletni strani www.buy-smart.info so zbrane informacije o stanju zakonodaje in o praksi pri postopkih naročanja v državah projektnih partnerjev (Nemčija, Avstrija, Švedska, Italija, Češka, Latvija, Slovenija) in še nekaterih državah. Predstavljeni so tudi primeri dobre prakse zelenih naročil za nekaj ključnih skupin izdelkov, ki imajo zelo velik delež v investicijskih in rednih izdatkih, tako posamezno kot kumulativno: gradbeni izdelki in sistemi, vozila, razsvetljava, informacijska tehnologija oziroma strojna oprema, gospodinjski aparati, dobava energije oziroma zelena energija. Vodniki, tehnični listi in preprosta računska orodja, ki so na voljo na tej spletni strani, lajšajo pripravo in praktično izvedbo zelenega naročanja. Projektni partnerji (slovenski član konzorcija je Gradbeni inštitut ZRMK) opravljajo tudi izobraževalne dejavnosti in nudijo pomoč pri izvedbi konkretnih zelenih naročil. Nekatere aktivnosti projekta BuySmart so vključene tudi v slovenski Akcijski načrt za zeleno javno naročanje.

Vir:
www.korak.ws

 
Vir:
27. april 2012