V pogodbi naj bo delo natančno opredeljeno

   
Preden z njimi sklenemo pogodbo, velja preveriti njihovo preteklo delo, se pozanimati o njihovi kakovosti in zanesljivosti. Ne glede na to, ali bomo hišo gradili sami ali bomo najeli izvajalce, pa potrebujemo nadzornika.
 
Graditelji z izkušnjami, pa tudi nadzorniki in projektanti se strinjajo, da je pred izbiro izvajalca treba izbrati nadzornika. Pogodbo z njim sklenemo najpozneje pred začetkom del na gradbišču, nekateri celo svetujejo, da ga izberemo že v času priprave projektne dokumentacije. Nadzornik bo investitorju lahko svetoval pri strokovnih vprašanjih in predlagal rešitve ter jih učinkovito uskladil s posameznimi projektanti. Če bo dobro seznanjen s projektom, bo lahko svetoval pri izbiri izvajalca. Še pomembnejše pa je, da bosta skupaj z investitorjem lahko pripravila natančen popis potrebnih del in materiala, na podlagi katerega se sklene pogodba z izvajalcem. Seveda to velja, če smo izbrali strokovno dovolj podkovanega in izkušenega nadzornika.
   
Zakon o graditvi objektov natančno opredeljuje, kdo je lahko nadzornik. To je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za projektanta ali izvajalca. Imeti mora ustrezno izobrazbo gradbene stroke ali ustrezno znanje za projektiranje. Zakon med drugim določa, da je nadzornik lahko investitor, vendar ne sme biti hkrati izvajalec ali projektant objekta, ki ga nadzoruje. Velja tudi, da je nadzornik lahko projektant, vendar ne sme biti hkrati izvajalec.
  
Nadzira in preverja izvajalce
Glavna naloga nadzornika je, da na gradbišču preverja, ali se gradnja izvaja po projektu, ter nadzoruje kakovost izvedenih del, gradbenih proizvodov in drugih materialov, inštalacij in tehnoloških naprav. Preverja kakovost njihove vgradnje ter nadzoruje, ali dela potekajo v dogovorjenih rokih, ki sta jih določila investitor in izvajalec. Pogostost nadzornikovih obiskov je odvisna od zahtevnosti gradnje in morebitnih zapletov. Pri gradnji individualnih hiš je običajno dovolj, če nadzornik gradbišče obišče enkrat na teden, obvezno pa mora biti navzoč pred in med betoniranjem konstrukcijskih elementov, kar izvajalec lahko začne le na podlagi nadzornikovega dovoljenja.
  
Delo nadzornika je tudi, da po potrebi odredi preiskave materialov, nadzoruje obseg izvedenih del in gradbene situacije, ki jih prav tako overi. V imenu investitorja sprejema obvestila in odločitve izvajalca, ter če ga je investitor za to pooblastil, potrjuje morebitne spremembe cen in obsega gradbenih del. Če ugotovi, da bi pri delu izvajalca lahko nastale napake ali škoda, lahko od njega zahteva ustreznejše načine dela. Vodi lahko tudi sestanke, na katerih usklajuje potek del različnih izvajalcev ter svetuje pri mogočih tehničnih izboljšavah
   
Ves čas nadzora mora voditi gradbeni dnevnik, v katerega redno vpisuje svoje ugotovitve in pripombe. Med drugim tudi vsa morebitna odstopanja od projektne dokumentacije. Od izvajalca mora zahtevati, da ta odstopanja odstrani ali popravi. Če se investitor med gradnjo odloči za konstrukcijske spremembe, mora nadzornik zahtevati, da zanje pridobi novo gradbeno dovoljenje. Manjše spremembe se lahko na novo opredelijo v projektu izvedbenih del.
  
Pisna pogodba o nadzoru
O nadzoru je treba obvezno skleniti pisno pogodbo, saj le ta šteje, da je investitor zagotovil z zakonom predpisani nadzor gradnje. V pogodbi morajo biti navedeni podatki o investitorju, nadzorniku in objektu. Opredeljen mora biti obseg nadzora, odgovornosti in dolžnosti obeh podpisnikov, določena mora biti predvidena vrednost opravljenega dela. Tako se bomo izognili poznejšim zapletom zaradi morebitnega povečanega obsega del. Po podpisu pogodbe mora nadzornik imenovati odgovornega nadzornika, ta pa lahko za nadzor posameznih vrst del imenuje svoje pomočnike.
 
Glavni izvajalec ali več posameznih
V naslednjem koraku izberemo izvajalca. Pri tem se vedno postavlja vprašanje, ali skleniti pogodbo le z enim, ki bo poskrbel za izvedbo celotnega projekta in sam izbral vse potrebne druge izvajalce in obrtnike, ali za vsako posamezno delo skleniti pogodbo z ustreznim izvajalcem. Vedeti je treba, da bo iskanje posameznih izvajalcev ter preverjanje njihove kakovosti in zanesljivosti zahtevalo veliko časa in energije. Poleg tega bo njihovo delo veliko teže usklajevati. Čeprav načeloma velja, da je to cenejša možnost kot izbira enega izvajalca s podizvajalci, se na koncu pogosto izkaže, da ni tako. Predvsem se dela pogosto zavlečejo, več je tudi odstopanj od dogovorjenih cen. Prednost glavnega izvajalca je prav v tem, da bo poskrbel za usklajeno delo in po potrebi priganjal druge izvajalce, da ga opravijo v dogovorjenem roku. Poleg tega bo izbral izvajalce, s katerimi je že sodeloval in jim zaupa. Tudi če gre kaj narobe, investitor težave rešuje le z enim izvajalcem in na podlagi ene sklenjene pogodbe.
 
   
V pogodbi mora biti zato natančno opredeljeno, kaj so odgovornosti glavnega izvajalca, natančen obseg del, čas, v katerem morajo biti opravljena, in tudi višina zamudnine, če izvajalec z deli zamuja. Zapisati je treba, kako se obračunajo morebitna dodatna dela, ki pri podpisu pogodbe zaradi različnih razlogov niso bila predvidena. Tu je treba poudariti, da se povečanemu obsegu del izognemo, če smo s projektantom ali nadzornikom naredili zelo natančen popis vseh predvidenih del in potrebnega materiala. Izvajalec bo tako lahko pripravil natančnejši izračun stroškov dela in materiala, ob koncu gradnje pa ne bo večjih odstopanj oziroma presenečenj.
   
Zaplete se lahko tudi zaradi nerealno določenega časa gradnje. Posledica je zamujanje in slaba volja. Izvajalci pogosto, zato da bi dobili delo, obljubijo nemogoče in potem ne izpolnijo svojih obljub. Zato je treba v pogodbi določiti realne roke izvedbe ter natančno opredeliti višino zamudnine zaradi njihovega neupoštevanja. Če se med gradnjo izkaže, da se zamudam zaradi opravičljivih razlogov ne bo dalo izogniti, je treba z izvajalcem skleniti aneks k pogodbi.
  
Gradnja v lastni režiji
Nekateri graditelji se odločijo, da bodo hišo gradili v lastni režiji. To pomeni, da bo investitor gradil sam s pomočjo družinskih članov ali sosedov in prijateljev. Pri tem pa je treba upoštevati omejitve, ki jih določa zakon o graditvi objektov. Posameznik lahko v lastni režiji gradi le enonadstropen objekt, z eno kletjo in z mansardo nad nadstropjem. Stavba mora biti enostanovanjska in namenjena za lastne potrebe, uporabna površina skupaj z mansardo pa ne sme presegati 250 kvadratnih metrov. Vseeno je obvezno treba zagotoviti nadzor gradnje. Investitor mora poskrbeti tudi za označitev gradbišča s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci gradnje z nazivi in funkcijami odgovornih oseb ter podatki o gradbenem dovoljenju.
  
Zaradi načina gradnje in običajno brezplačne pomoči znancev in sorodnikov je gradnja v lastni režiji cenejša od tiste, ki jo izvedejo izvajalci. Po nekaterih ocenah naj bi šlo za približno 10 odstotkov vrednosti. Med prednostmi lahko navedemo tudi večjo prilagodljivost del času in razpoložljivim finančnim sredstvom. Kar pa ni nujno prednost, saj se projekt lahko razvleče na več let. Investitor bo moral sam poskrbeti za nabavo materiala in tudi za njegov prevoz na gradbišče, poiskati bo moral kakšnega mojstra, saj popolnoma vsega dela ne bo mogel opraviti sam oziroma s pomočjo znancev. Omeniti velja, da investitor pri takšnem načinu gradnje običajno ne ve, koliko ga je v resnici stala, ostane tudi brez jamstev za opravljena dela in materiale. Veliko proizvajalcev jamstvo za material prizna le, če ga je vgradil za to usposobljen in pooblaščen izvajalec. Vprašanje je tudi, ali je nadzor lahko tako kakovosten in učinkovit, kot je pri gradnji z izbranim izvajalcem.
  
Vir: Delo in dom, 18.06.2008