- V katerih primerih se gradbenemu nadzorniku ne smemo odreči?
- Energetski zakon ne prepoveduje ogrevanja na les in zemeljski plin
- Razmišljate o samograditeljstvu?
- Gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt
- 30. junij: NOVOSTI v GRADBENI ZAKONODAJI
- Geološko - geomehansko poročilo o sestavi tal
- Ob pričetku del je potrebno storiti ...
- Pravni vidiki gradnje stanovanjske hiše
- Ali bi morali predpisati barve fasad?
- Vpis stavbe v kataster stavb
- Osnovni koraki za vzpostavitev etažne lastnine enostanovanjske stavbe
- Nakup zazidljive parcele za gradnjo
- Gradnja pomožnih objektov na kmetijskih površinah
- Kje dobim uporabno dovoljenje za objekt?
- Urbanistično načrtovanje naj bo estetsko in uporabno
- Nadzornik pri gradnji - nujnost ali zgolj obveza?
- 7 nasvetov dobrih graditeljev
- Postopek pri delitvi parcele
- Predpisi po »nujnem« postopku – kako jim slediti?
- Načrtovanje energijsko učinkovitih stavb
- Zeleno naročanje je modra odločitev
- Gradbena biologija - človeku prijazno gradbeništvo
- Kaj dela nadzor na gradbišču?
- Kaj je nadzor?
- Nadzor nad gradnjo
- Načrtovanje hiše s Feng shujem
- Feng shui hiše
- Pasivna hiša - kaj je to?
- Kako graditi, da zaradi neurejenega gradbišča ne boste v težavah?
- Načrtovanje strehe pri novogradnjah
- Na kaj vse moramo pomisliti pri razporeditvi notranjih prostorov?
- Velikost zazidljive parcele?
- Arhitekt išče kompromis med želenim in možnim
- Zakaj ni priporočljivo graditi brez lokacijske informacije?
- Vrt pred počitniško hišico
- Otroška soba s kotnim oknom
- V pogodbi naj bo delo natančno opredeljeno
- Ali sploh potrebujem arhitekta?
- Pregled tipov energijskih hiš
- Načrtovanje muzejev je zapleten posel
- Nepridipravi naj ne vedo, da ni nikogar doma
- Kaj je arhitektura?
- Postopek gradnje lastne hiše - od parcele do vselitve
- Varnost pri delu
- Kaj je dobro vedeti pred najemom arhitekta
- Vrednost gradbenega nadzornika
- Odgovornost za napake
- Do kdaj mora biti delo opravljeno?
- Kako pomembna je lokacija pri nakupu novega doma
- Gradnja nadstreška
- Postopek za vpis v zemljiško knjigo
- Kako zgraditi hišo po novem zakonu o graditvi objektov?
- Kdo in kaj opravlja strokovni nadzor nad gradnjo?
- Gradnja enostavnega objekta
- Napake pri načrtovanju objektov
- Pogoji za nadstandardno stanovanje ali hišo
- Energijsko načrtovanje pri gradnji stanovanjske hiše
- Gradnja garaže
- Prednosti in slabosti gradnje v lastni režiji
- Arhitekturna dediščina 20. stoletja
- Projektiranje in gradnja individualnih hiš
- Hiša prihodnosti?
- Kaj je potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja
- Postopek izdelave načrtov instalacij z vidika projektantske organizacije
- Dolžnosti in pravice lastnika ter najemnika
Pregled tipov energijskih hiš
Zgradbe glede na porabo razvrščamo v nekaj razredov. Osnovno merilo je energetsko število, ki pove, koliko kilovatov energije je potrebnih za ogrevanje enega kvadratnega metra površine v enem letu. Izrazimo ga lahko tudi z litri porabljenega kurilnega olja za ogrevanje kvadratnega metra, 10 kilovatom približno ustreza poraba enega litra kurilnega olja na kvadratni meter.
Nizkoenergijska hiša
je prvi korak na poti k manjši porabi energije. Za ogrevanje kvadratnega metra porabi od 40 do 60 kilovatnih ur oziroma 4 do 6 litrov kurilnega olja na leto, standardi se razlikujejo od države do države. Nizkoenergijske hiše še vedno potrebujejo običajne ogrevalne sisteme in grelna telesa, kot so na primer radiatorji. Svež zrak v prostor prihaja prisilno po notranjem razdelilnem sistemu, izrabljen zrak pa se odsesava brez izrabljanja njegove toplote.
Trilitrska hiša
je podvrsta nizkoenergijske hiše, njeno energetsko število oziroma letna poraba je okoli 3 litre kurilnega olja za ogrevanje kvadratnega metra. Tudi takšna zgradba še vedno potrebuje konvencionalne ogrevalne sisteme, poleg tega ima vgrajeno prezračevalno napravo, ki uporablja toploto izrabljenega zraka, ali pa zbiralnike sončne energije, ki ogrevajo sanitarno vodo.
Pasivna hiša
je po enotnih mednarodnih merilih energijsko tako varčna, da na leto porabi največ 15 kilovatov oziroma 1,5 lira kurilnega olja za ogrevanje kvadratnega metra. Pasivna hiša tako ne potrebuje običajnega ogrevalnega sistema niti klimatske naprave, saj zadostuje ogrevanje s prezračevalno napravo, ki hkrati izkorišča toploto izrabljenega zraka. Omejena je tudi skupna poraba energije (poleg ogrevanja še priprava tople vode in vsa poraba elektrike) na največ 120 kilovatov na kvadratni meter na leto.
Ničenergijska hiša
je prvi korak v prihodnost, saj po definiciji v enem letu porabljeno energijo (toplota in električna energija) sama pridobi iz sončne energije, vendar pa ni neodvisna od javnega energetskega omrežja. Takšne hiše aktivno in pasivno izrabljajo sončno energijo za ogrevanje in za proizvodnjo elektrike, ki jo med poletnimi presežki oddajajo v javno omrežje, pozimi pa se iz njega napajajo. Poleg vseh lastnosti pasivne hiše je zanje značilen tudi velik hranilnik toplote, ki le-to hrani za oblačne dni.
Energijsko samozadostna hiša
se posmehuje položnicam, saj vso potrebno energijo (ogrevanje, sanitarna voda, elektrika za gospodinjstvo in razsvetljavo) pridobi iz sončne energije. V primerjavi z ničenergijsko hišo so zanjo potrebne še večje površine sončnih celic ter akumulatorji, ki shranjujejo elektriko. Ker zgradba ni priključena na javno energetsko omrežje, poletne presežke električne energije z elektrolizo vode pretvori v vodik in kisik, pozimi pa iz njiju v gorivnih celicah proizvaja elektriko. Smeh vas mine ob stroških gradnje.
Plusenergijska hiša
sodi v mokre sanje okoljskih in gospodarskih ministrov. Ne samo, da je samozadostna, pridobivanje električne energije v sončnih celicah je tako izdatno, da lahko presežke oddaja v javno omrežje. Za takšno hišo je treba izkoristiti vse mogoče energijske prihranke in uporabiti vse razpoložljive načine izkoriščanja sončne energije. Že skoraj vesoljska tehnologija po astronomskih cenah in - cilj prihodnosti.
Vir:
12. november 2007