Postopek za vpis v zemljiško knjigo

Po svoji naravi je zemljiškoknjižni postopek nepravdni postopek, torej ga ureja zakon o nepravdnem postopku, če seveda zakon o zemljiški knjigi določenih vprašanj ne ureja na drugačen način.
Postopek za vpis v zemljiško knjigo

  
Za postopek je značilna stroga formalnost, kar se posebej vidi iz strogih pravil o obliki in vsebini zemljiškoknjižnih predlogov, iz pravil o predložitvi izvirnika listin ipd. Glede na funkcijo zemljiške knjige kot sodne evidence mora biti postopek za vpis vanjo hiter in preprost. Sama uvedba postopka za vpis v ZK je lahko v dispoziciji predlagatelja, to pomeni, da vpis predlaga imetnik pravic, na drugi strani pa se vpisi opravljajo po uradni dolžnosti. Večina postopkov za vpis se bo začela po uradni dolžnosti, saj so sodišča, državni organi in drugi organi dolžni odločbe, s katerimi odločajo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah poslati zemljiškoknjižnemu sodišču.

Stranke v postopku vpisa so predlagatelj postopka, imetnik pravice, zoper katerega se predlaga vpis, ter osebe katerih pravni interers utegne biti zaradi vpisa prizadet. Sodišče ponavadi vpis v ZK opravi brez naroka (obravnava predloga za vpis na sodišču). če pa sodišče oceni, da je narok potreben za razrešitev vprašanj v zvezi z vpisom, mora na narok povabiti vse stranke postopka. Vpisi v ZK se predlagajo pri sodišču, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem leži nepremičnina, na katero se nanaša vpis. Državni organi morajo pošiljati zemljiškoknjižnemu sodišču odločbe o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah.

Vse postopke za vpis, ki jih začne sodišče po uradni dolžnosti, je mogoče začeti tudi na predlog. V teh primerih je možno doseči ažurnejše vpise v ZK. Predlagatelj pri vpisih, ki se začnejo na predlog je lahko fizična ali pravna oseba, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v ZK. Zakon določa tudi določene obveznosti pridobiteljev pravic - oseba, ki je na podlagi prvnega posla (pogodbe) upravičena do pridobitve stvarne pravice na nepremičnini, mora vložiti zemljiškoknjižni predlog v 6 mesecih od sklenitve tega posla. V primeru, da tega ne stori, jo čaka denarna kazen. Vendar pa je vpis pravic tudi po preteku tega roka še vedno možen, saj sodišče na te roke ni vezano. Predlagatelj bo moral plačati le denarno kazen.

Predlog za vpis v zemljiško knjigo se vloži na posebnem obrazcu, ki se ga dobi v vseh knjigarnah Državne založbe Slovenije DZS. Predpisani obrazci obstajajo za :
- predlog za vpis / izbris vknjižbe pravice;
- predlog za vpis / izbris zaznambe;
- predlog za vpis / izbris zaznambe vrstnega reda;
- predlog za odpis nepremičnine;
- predlog za vpis etažne lastnine na investitorja.

če obrazec za določen vpis ne obstaja, se vlogo vloži pisno, označena pa mora biti kot zemljiškoknjižna vloga. V enem semem predlogu se lahko zahteva vpis več pravic, vendar samo če vsi ti vpisi temeljijo na eni listini. Predlogu za vpis je potrebno priložiti predpisane listine in sicer v izvirniku ali overjenem prepisu.

Pri samem vpisu zemliškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti pazi na ničnost pravnega posla, torej na to ali je pogodba sploh veljavna in dovoljena. O vpisu v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižni referent s sklepom. Proti sklepu, s katerim je referent odločil o predlaganem vpisu v ZK, je dovoljeno pravno sredstvo (ugovor), ki ga je treba vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa. Z ugovorom udeleženec postopka izpodbija odločitev zemljiškoknjižnega referenta in skuša doseči razveljavitev te odločitve. O ugovoru proti sklepu ZK referenta odloča sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča. Ta lahko odloči, da ostane sklep v veljavi, ali pa da se sklep razveljavi. Zoper sklep sodnika ima udeleženec pravico do pritožbe, ki jo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve tega drugega sklepa. O pritožbi zoper sklep zemljiškoknjižnega sodnika odloča višje sodišče. Pritožba zoper sklep s katierim je bil dovoljen vpis v ZK se zaznamuje v ZK, tako da je pritožba javna znana in varuje morebitne interesenta za nakup nepremičnine.

Pri odločanju o pritožbi sodišče:
- zavrže pritožbo kot prepozno ali nedovoljeno, če tega ni storilo sodišče prve stopnje in hkrati odloči o izbrisu zaznamba vložene pritožbe;
- zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odloči o izbrisu zaznambe vložene pritožbe;
- ugodi pritožbi in spremeni sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odloči o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga.

Nadaljevanje postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi: obnova , revizija ali vrnitev v prejšnje stanje v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljena.

Sodišče dovoli vpis v ZK:
- če je predlog vložila upravičena oseba;
- če je predlog vložen na predpisanem obrazcu;
- če so predlogu priložene predpisane listine;
- če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine;
- če iz vpisov v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis.

če sodišče predlog za vpis zavrne ali zavrže, ali če izda sklep da se vpis ne opravi, se ta dogodek po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiško knjigo. To se zaznamuje tako, da se vpis postopka (v ZK je vpisana opravilna štavilka, po katero se postopek vodi = PLOMBA) z rdečilom prečrta.

Sklep o vpisu se vroči:
- predlagatelju;
- osebam na katere se vpis nanaša;
- vsem prizadetim osebam.

V primeru, da je pri izvršitvi vpisa v ZK nastala pomota tako, da se izvršeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, napravi sodišče o pomoti zaznamek. Pomot v ZK zaradi načela formalnosti ni mogoče odpraviti z brisanjem in črtanjem. Zmeraj je treba izpeljati formalni postopek, katerega namen je, da se v ZK že opravljen vpis, ki pa je pomoten, uskladi z dovoljenim vpisom. Poprava napak v ZK pa se lahko doseže tudi z izbrisno tožbo, ki jo lahko vloži tisti, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi tega oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v ZK. S to tožbo zahteva, da sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe in da se vzpostavi prejšnje stanje. Z izbrisno tožbo se torej rešuje neskladje med vsebino vpisov v ZK in stvarnim dejanskim stanjem, do katerega pride zaradi neprevilnosti v pravnem temelju vpisa (neveljavnost pogodbe, razveljavljena sodba...), zaradi česar je vpis že od samega začetka neveljaven. Izbrisno tožno lahko vloži tisti, ki je oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v ZK.

 
Vir:
30. november -0001