- V katerih primerih se gradbenemu nadzorniku ne smemo odreči?
- Energetski zakon ne prepoveduje ogrevanja na les in zemeljski plin
- Razmišljate o samograditeljstvu?
- Gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt
- 30. junij: NOVOSTI v GRADBENI ZAKONODAJI
- Geološko - geomehansko poročilo o sestavi tal
- Ob pričetku del je potrebno storiti ...
- Pravni vidiki gradnje stanovanjske hiše
- Ali bi morali predpisati barve fasad?
- Vpis stavbe v kataster stavb
- Osnovni koraki za vzpostavitev etažne lastnine enostanovanjske stavbe
- Nakup zazidljive parcele za gradnjo
- Gradnja pomožnih objektov na kmetijskih površinah
- Kje dobim uporabno dovoljenje za objekt?
- Urbanistično načrtovanje naj bo estetsko in uporabno
- Nadzornik pri gradnji - nujnost ali zgolj obveza?
- 7 nasvetov dobrih graditeljev
- Postopek pri delitvi parcele
- Predpisi po »nujnem« postopku – kako jim slediti?
- Načrtovanje energijsko učinkovitih stavb
- Zeleno naročanje je modra odločitev
- Gradbena biologija - človeku prijazno gradbeništvo
- Kaj dela nadzor na gradbišču?
- Kaj je nadzor?
- Nadzor nad gradnjo
- Načrtovanje hiše s Feng shujem
- Feng shui hiše
- Pasivna hiša - kaj je to?
- Kako graditi, da zaradi neurejenega gradbišča ne boste v težavah?
- Načrtovanje strehe pri novogradnjah
- Na kaj vse moramo pomisliti pri razporeditvi notranjih prostorov?
- Velikost zazidljive parcele?
- Arhitekt išče kompromis med želenim in možnim
- Zakaj ni priporočljivo graditi brez lokacijske informacije?
- Vrt pred počitniško hišico
- Otroška soba s kotnim oknom
- V pogodbi naj bo delo natančno opredeljeno
- Ali sploh potrebujem arhitekta?
- Pregled tipov energijskih hiš
- Načrtovanje muzejev je zapleten posel
- Nepridipravi naj ne vedo, da ni nikogar doma
- Kaj je arhitektura?
- Postopek gradnje lastne hiše - od parcele do vselitve
- Varnost pri delu
- Kaj je dobro vedeti pred najemom arhitekta
- Vrednost gradbenega nadzornika
- Odgovornost za napake
- Do kdaj mora biti delo opravljeno?
- Kako pomembna je lokacija pri nakupu novega doma
- Gradnja nadstreška
- Postopek za vpis v zemljiško knjigo
- Kako zgraditi hišo po novem zakonu o graditvi objektov?
- Kdo in kaj opravlja strokovni nadzor nad gradnjo?
- Gradnja enostavnega objekta
- Napake pri načrtovanju objektov
- Pogoji za nadstandardno stanovanje ali hišo
- Energijsko načrtovanje pri gradnji stanovanjske hiše
- Gradnja garaže
- Prednosti in slabosti gradnje v lastni režiji
- Arhitekturna dediščina 20. stoletja
- Projektiranje in gradnja individualnih hiš
- Hiša prihodnosti?
- Kaj je potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja
- Postopek izdelave načrtov instalacij z vidika projektantske organizacije
- Dolžnosti in pravice lastnika ter najemnika
Postopek izdelave načrtov instalacij z vidika projektantske organizacije
opis postopka je pripravilo podjetje
Biro ES, Ljubljana
Projektna naloga
Vsak začetek izdelave posameznega načrta temelji na dogovoru z investitorjem o vrsti instalacij in cenovnem razredu predvidene opreme. Ta osnovna izhodišče se zapišejo v projektni nalogi. Izdelava kvalitetne projektne naloge zahteva tesno sodelovanje med investitorjem in/ali arhitektom ter projektantom posameznih instalacij. Potrebno je definirati in razčleniti vse instalacije, ki so napisane v ponudbi ali pogodbi. To je včasih težavna naloga, zlasti, če naročnik ne ve natanko, kaj zares želi. Zato mu s svojimi nasveti pomagamo pri pisanju projektne naloge in poskušamo predlagati za investitorja optimalno rešitev za določeno instalacijo.
Dogovor z arhitektom
Prve gradbeno arhitektonske podloge praviloma pripravi arhitekt. Te podloge so osnova že pri samem pisanju projektne naloge. Ko so osnovne želje investitorja znane, se projektanti instalacij z arhitektom in/ali investitorjem dogovorijo o potrebnih tehničnih prostorih in sicer o njihovi optimalni poziciji v objektu ter o potrebni kvadraturi. Vsi ti prostori, ki so tako investitorjem, še posebej pa arhitektom nujno zlo, so neobhodno potrebni za postavitev strojne in elektro opreme (strojnica prezračevanja, hladilna strojnica, sprinkler postaja, diesel agregat, trafo postaja, glavni elektro prostor, prostor za UPS, prostori za komunikacijska vozlišča, prostor za telefonsko centralo, prostor za centralni nadzorni sistem, prostor za varnostni nadzorni center, obenem pa še trase za vertikalne in horizontalne instalacijske razvode...).
Temu dogovoru z arhitektom sledijo druge gradbeno arhitektonske podloge, ki so že resna podloga za pripravo projekta instalacij. Sedaj je pa treba vedeti, do kakšnega nivoja mora biti projekt obdelan. V grobem so stopnje zahtevnosti tri:
- IDP idejni projekt s principielno postavitvijo instalacijskih sistemov in grobo oceno stroškov
- PGD projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer so sistemi že dokaj natančno obdelani
- PZI projekt za izvedbo, kjer je definirano vse, od principov, do detajlov.
Glede na naročeno stopnjo obdelave, se gradbeno arhitektonske podloge neprestano dopolnjujejo in usklajujejo, vse s ciljem, da naročnik dobi objekt po svojih željah.
Priprava tlorisne risbe - podloga
Od arhitektov običajno dobimo risbe, ki so "obremenjene", s podatki, ki jih za izdelavo načrtov instalacij ne rabimo (kote, razni vpisi, šrafure...). Zato ponavadi te podatke zamrznemo in nato vse ravnine prevržemo v enotno barvo in si tako pripravimo podloge za instalacije. Pri zamrzovanju ravnin pa včasih naletimo na grafične težave, ko poleg ravnine, ki jo želimo zamrzniti izgine še kaj, kar ne bi smelo (zamzrneš kote - zgine še oprema...). Temu rečemo pomanjkanje "risarske higiene". Arhitektom skušamo dopovedati, da bi z risanjem vseh smiselno vezanih elementov v ločenih ravninah lahko močno olajšali pripravo instalacijskih podlog. Vendar se tudi stvari na tem področju odvijajo na bolje, arhitekti se popravljajo, še posebej, če ne sodelujemo prvič.
Ko so risbe primerno pripravljene jih shranimo na strežniku. Pravice dostopov in posegov posameznim projektantom so točno določene.
Obdelava instalacije
Za obdelavo posamezne instalacije projektant preko mreže odpre tloris na svojem računalniku in prične z izdelavo projekta po projektni nalogi.
Vsak svojo instalacijo shrani kot "x-ref na strežnik", kar je potem tudi vsakomur dostopno, vendar samo read-only. Z upoštevanjem prioritete, to je težavnosti razvodov ob upoštevanju zakonitosti posamezne stroke, se projektanti posameznih instalacij morajo medsebojno uskladiti. Ta naloga je zlasti pri instalacijsko bogato opremljenih objektih, kjer naročnik ne želi "po nepotrebnem" izgubljati prostora za instalacije, izredno pomembna in težka.
Ko projektant enih instalacij svojem računalniku odpre še risbo drugih instalacij se pojavijo težave. "Zakaj je moral ravno tam narisati kanal, ko imam jaz lučič če premaknem luči, niso lepo razporejene. Ne morem prestaviti kanala, ker se umikam vertikalni kanalizaciji, kanalizacija ne more teči gor......"
Sledi prvi tisk združenih instalacij in medsebojno usklajevanje tras in elementov. Pri usklajevanju je potreben tudi arhitekt, kajti skoraj vedno je premalo prostora v hodniku, v spuščenem stropu ali strojnici.
Kmalu dobimo tudi nove in dokončne tlorise. Postopek za izdelavo podloge se ponovi. Higiena risanja je spet tema pogovora.
Stropovi
Za objekte, kjer je veliko spuščenih stropov, pa od arhitekta zahtevamo še izrisan strop, da lahko točno razporedimo in uskladimo vsak svoje elemente. Na podlogi stropa vsak postavi svoj "x-ref", zamrzne tekstualni del in tisto kar ni na stropu in risba je gotova. Sledi nekaj modrovanj med projektanti o higieni risanja in velikosti ter obliki simbolov, kateri dejansko ne morejo biti vsi v merilu (šprinkler šoba, javljalnik požara...), vendar je vse razvidno.
Risbo pregleda tudi arhitekt in včasih z oblikovnega stališča premakne in v stropu uskladi naše elemente. Ta risba je tudi priloga v načrtu, če le pravočasno dobimo strop.
Dokončanje načrta
Tudi arhitekt od prvega predanega tlorisa nadaljuje z izdelavo in dodelavo in zgodi se velikokrat, da zamenja, poveča, ukine, zmanjša, obrne... posamezne prostore, kar nam povzroči ponovne težave pri medsebojnem usklajevanju, vendar tudi to prebrodimo, če le ni preveliko število dokončnih podlog. Nekako smo se dokopali do izkušnje, da je število "dokončnih" podlog obratno sorazmerno z izkušenostjo (starostjo) arhitekta. Seveda pa vedno tudi ni kriv samo arhitekt, saj tudi mi kaj pozabimo ali pa se investitor še česa spomni.Tako se prebijemo do zaključka posamezne instalacije. Sledi urejanje in pisanje glave posamezne risbe, ter tiskanje načrtov.
Uskladitvena risba
čeprav so načrti vedno usklajeni, pa to iz načrtov za izvedbo posamezne instalacije ni razvidno. "Pametni izvajalci" pogosto ves trud, ki je bil vložen v usklajevanje izničijo s tem, da kot prvi na objektu, potegnejo instalacijo tako, kot da bi bil ves prostor njihov. če ob tem še strokovni nadzor ne odigra svoje vloge se zadeve zapletejo.
Za zahtevne arhitekturne tlorise zato izdelamo tudi zbirnik instalacij, to je v barvah stiskana risba z vsemi instalacijami, ki smo jih risali v objektu. Vsaka instalacija je risana v svoji barvi. Rezultat medsebojnega usklajevanja je tako najbolj plastično prikazan.
BIRO ES d.o.o.