- V katerih primerih se gradbenemu nadzorniku ne smemo odreči?
- Energetski zakon ne prepoveduje ogrevanja na les in zemeljski plin
- Razmišljate o samograditeljstvu?
- Gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt
- 30. junij: NOVOSTI v GRADBENI ZAKONODAJI
- Geološko - geomehansko poročilo o sestavi tal
- Ob pričetku del je potrebno storiti ...
- Pravni vidiki gradnje stanovanjske hiše
- Ali bi morali predpisati barve fasad?
- Vpis stavbe v kataster stavb
- Osnovni koraki za vzpostavitev etažne lastnine enostanovanjske stavbe
- Nakup zazidljive parcele za gradnjo
- Gradnja pomožnih objektov na kmetijskih površinah
- Kje dobim uporabno dovoljenje za objekt?
- Urbanistično načrtovanje naj bo estetsko in uporabno
- Nadzornik pri gradnji - nujnost ali zgolj obveza?
- 7 nasvetov dobrih graditeljev
- Postopek pri delitvi parcele
- Predpisi po »nujnem« postopku – kako jim slediti?
- Načrtovanje energijsko učinkovitih stavb
- Zeleno naročanje je modra odločitev
- Gradbena biologija - človeku prijazno gradbeništvo
- Kaj dela nadzor na gradbišču?
- Kaj je nadzor?
- Nadzor nad gradnjo
- Načrtovanje hiše s Feng shujem
- Feng shui hiše
- Pasivna hiša - kaj je to?
- Kako graditi, da zaradi neurejenega gradbišča ne boste v težavah?
- Načrtovanje strehe pri novogradnjah
- Na kaj vse moramo pomisliti pri razporeditvi notranjih prostorov?
- Velikost zazidljive parcele?
- Arhitekt išče kompromis med želenim in možnim
- Zakaj ni priporočljivo graditi brez lokacijske informacije?
- Vrt pred počitniško hišico
- Otroška soba s kotnim oknom
- V pogodbi naj bo delo natančno opredeljeno
- Ali sploh potrebujem arhitekta?
- Pregled tipov energijskih hiš
- Načrtovanje muzejev je zapleten posel
- Nepridipravi naj ne vedo, da ni nikogar doma
- Kaj je arhitektura?
- Postopek gradnje lastne hiše - od parcele do vselitve
- Varnost pri delu
- Kaj je dobro vedeti pred najemom arhitekta
- Vrednost gradbenega nadzornika
- Odgovornost za napake
- Do kdaj mora biti delo opravljeno?
- Kako pomembna je lokacija pri nakupu novega doma
- Gradnja nadstreška
- Postopek za vpis v zemljiško knjigo
- Kako zgraditi hišo po novem zakonu o graditvi objektov?
- Kdo in kaj opravlja strokovni nadzor nad gradnjo?
- Gradnja enostavnega objekta
- Napake pri načrtovanju objektov
- Pogoji za nadstandardno stanovanje ali hišo
- Energijsko načrtovanje pri gradnji stanovanjske hiše
- Gradnja garaže
- Prednosti in slabosti gradnje v lastni režiji
- Arhitekturna dediščina 20. stoletja
- Projektiranje in gradnja individualnih hiš
- Hiša prihodnosti?
- Kaj je potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja
- Postopek izdelave načrtov instalacij z vidika projektantske organizacije
- Dolžnosti in pravice lastnika ter najemnika
Pasivna hiša - kaj je to?
Zaradi vse višjih cen ogrevanja se tudi pri nas bolj uveljavljajo energetsko varčnejše pasivne hiše, ki zaradi posebne gradnje in tehnologije porabijo občutno manj energije za ogrevanje kot klasično grajene hiše.
Hiša se imenuje pasivna zato, ker sončno energijo in notranje vire izkorišča ob minimalnih toplotnih izgubah, zato skoraj ni potrebno dodatno ogrevati ali hladiti.
Zelo pomembno pri načrtovanju pasivne hiše je, da je projekt načrtovan detajlno. Z majhno napako pri načrtovanju ne zadostimo kriterijem predpisanega standarda. Uporabiti je potrebno kvalitetne izdelke. Detajli morajo biti strokovno načrtovani in delovanje vseh sistemov optimalno. Nudimo vam svetovanje, pomoč pri načrtovanju in izvedbo del. V pasivni hiši bomo poskrbeli za prezračevanje, ogrevanje ter hlajenje. Obenem pa bomo poskrbeli tudi za vodovovodne instalacije.
Standardi pasivne hiše
Pravilno zgrajena pasivna hiša, ki upošteva osnovna načela pasivnega solarnega načrtovanja, je konstrukcijsko nezahtevna, enostavna, funkcionalna in uporabniku prijazna. Porabo ogrevanja na kvadratni meter mora imeti manjšo od 1,5 litra kurilnega olja oziroma manjšo od 1,5 m³ plina na kvadratni meter. Celotna poraba energije tako znaša od 10 do 15 kWh/m² na leto, v to pa je všteto tudi ogrevanje vode in uporaba elektrike. Liter kurilnega olja denimo proizvede 10 kW.
Pravilno zgrajena pasivna hiša, ki upošteva osnovna načela pasivnega solarnega načrtovanja, je konstrukcijsko nezahtevna, enostavna, funkcionalna in uporabniku prijazna. Porabo ogrevanja na kvadratni meter mora imeti manjšo od 1,5 litra kurilnega olja oziroma manjšo od 1,5 m³ plina na kvadratni meter. Celotna poraba energije tako znaša od 10 do 15 kWh/m² na leto, v to pa je všteto tudi ogrevanje vode in uporaba elektrike. Liter kurilnega olja denimo proizvede 10 kW.
Izvedba pasivnih hiš ima visoke zahteve:
- ustrezna debelina izolacije,
- uporaba sončne energije (okna na južni strani, solarni sistem, sončni kolektorji, itd.),
- nizka toplotna prehodnost gradbenih elementov,
- izredna zrakotesnost, kontrolirana s tlačnim preizkusom,
- izkoriščanje odvečne energije (npr. s toplotno črpalko),
varčni gospodinjski aparati.
Vendar samo sestavljanje posameznih komponent, primernih za pasivno hišo, ni dovolj, da bi zgradba postala pasivna. Za doseganje standardov pasivne hiše je potreben integralni načrt, kjer so posamezne komponente smiselno povezane.
Pri pasivnih hišah prihranimo energijo z različnimi tehničnimi rešitvami.
- orientacija zgradbe proti soncu,
- dobra toplotna izolacija zunanjih neprosojnih obodnih površi in trojno zastekljena okna,
- nepredušno zaprtje vseh stičišč v izolaciji in odprava toplotnih mostov v hiši,
- dopolnitev z grelniki vode na sončno energijo in pasivnim ogrevanjem dotoka zunanjega zraka.
Prednosti pasivne hiše
Za gretje pasivnih hiš uporabljamo obnovljive energetske vire, elektriko pa le za pogon prezračevalne enote in toplotnih črpalk. Praviloma jih ogrevamo z dogrevanjem zraka, dobro se obnese tudi ploskovno ogrevanje. Če se odločimo za toplozračno ogrevanje, potem zrak, ki ga dovajamo v hišo s prezračevanjem, samo dogrejemo z električnim grelcem ali toplotno črpalko. Sanitarno vodo lahko segrevamo s toplotno črpalko, ponavadi v kombinaciji s sončnimi kolektorji.
Specifične vrednosti pasivne hiše so:
- letna potrebna toplota za ogrevanje ≤ 15 kWh/(m²a),
- skupna letna poraba primarne energije ≤ 120 kWh/(m²a),
- letna poraba električne energije ≤ 18 kWh/(m²a),
- toplotne izgube ≤ 10 W/m²,
- zrakotesnost n₅₀ < 0,6 h⁻¹.
07. februar 2011
