Pasivna hiša - kaj je to?

Zaradi vse višjih cen ogrevanja se tudi pri nas bolj uveljavljajo energetsko varčnejše pasivne hiše, ki zaradi posebne gradnje in tehnologije porabijo občutno manj energije za ogrevanje kot klasično grajene hiše.
Pasivna hiša - kaj je to?
    
Hiša se imenuje pasivna zato, ker sončno energijo in notranje vire izkorišča ob minimalnih toplotnih izgubah, zato skoraj ni potrebno dodatno ogrevati ali hladiti.
 
Zelo pomembno pri načrtovanju pasivne hiše je, da je projekt načrtovan detajlno. Z majhno napako pri načrtovanju  ne zadostimo kriterijem predpisanega standarda. Uporabiti je potrebno kvalitetne izdelke. Detajli morajo biti strokovno načrtovani in delovanje vseh sistemov optimalno. Nudimo vam svetovanje, pomoč pri načrtovanju in izvedbo del. V pasivni hiši bomo poskrbeli za prezračevanje, ogrevanje ter hlajenje. Obenem pa bomo poskrbeli tudi za vodovovodne instalacije.
 
Standardi pasivne hiše
Pravilno zgrajena pasivna hiša, ki upošteva osnovna načela pasivnega solarnega načrtovanja, je konstrukcijsko nezahtevna, enostavna, funkcionalna in uporabniku prijazna. Porabo ogrevanja na kvadratni meter mora imeti manjšo od 1,5 litra kurilnega olja oziroma manjšo od 1,5 m³ plina na kvadratni meter. Celotna poraba energije tako znaša od 10 do 15 kWh/m² na leto, v to pa je všteto tudi ogrevanje vode in uporaba elektrike. Liter kurilnega olja denimo proizvede 10 kW.
 
 
 
Izvedba pasivnih hiš ima visoke zahteve:
  • ustrezna debelina izolacije,
  • uporaba sončne energije (okna na južni strani, solarni sistem, sončni kolektorji, itd.),
  • nizka toplotna prehodnost gradbenih elementov,
  • izredna zrakotesnost, kontrolirana s tlačnim preizkusom,
  • izkoriščanje odvečne energije (npr. s toplotno črpalko),

varčni gospodinjski aparati.
 
Vendar samo sestavljanje posameznih komponent, primernih za pasivno hišo, ni dovolj, da bi zgradba postala pasivna. Za doseganje standardov pasivne hiše je potreben integralni načrt, kjer so posamezne komponente smiselno povezane.

Pri pasivnih hišah prihranimo energijo z različnimi tehničnimi rešitvami.

  • orientacija zgradbe proti soncu,
  • dobra toplotna izolacija zunanjih neprosojnih obodnih površi in trojno zastekljena okna,
  • nepredušno zaprtje vseh stičišč v izolaciji in odprava toplotnih mostov v hiši,
  • dopolnitev z grelniki vode na sončno energijo in pasivnim ogrevanjem dotoka zunanjega zraka.


Prednosti pasivne hiše
Za gretje pasivnih hiš uporabljamo obnovljive energetske vire, elektriko pa le za pogon prezračevalne enote in toplotnih črpalk. Praviloma jih ogrevamo z dogrevanjem zraka, dobro se obnese tudi ploskovno ogrevanje. Če se odločimo za toplozračno ogrevanje, potem zrak, ki ga dovajamo v hišo s prezračevanjem, samo dogrejemo z električnim grelcem ali toplotno črpalko. Sanitarno vodo lahko segrevamo s toplotno črpalko, ponavadi v kombinaciji s sončnimi kolektorji.
  

Specifične vrednosti pasivne hiše so:
  • letna potrebna toplota za ogrevanje ≤ 15 kWh/(m²a),
  • skupna letna poraba primarne energije ≤ 120 kWh/(m²a),
  • letna poraba električne energije ≤ 18 kWh/(m²a),
  • toplotne izgube ≤ 10 W/m²,
  • zrakotesnost n₅₀ < 0,6 h⁻¹.
 
Vir:
07. februar 2011