Odgovornost za napake

      
 Po naročilu naročnika lahko tudi kakšna druga fizična ali pravna oseba pregleda izvršeno delo.
 
Prepogosto pa se zgodi, da naročnik pozabi na pravočasno obvestilo ugotovljene očitne napake, pojem ”nemudoma” pa je izredno kratek (je le nekaj dnevni rok). če naročnik na izvajalčevo zahtevo naj pregleda in prevzame izvršeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne stori, se šteje, da je delo prevzeto.
 
Razlikovati moramo (ne)utemeljen razlog odklonitve naročnikovega pregleda in prevzema izvršenega dela. Utemeljen razlog je npr. dalj časa trajajoča bolezen, nenadna operacija, daljši dopust, nesporna ugotovitev, da napaka obstaja, ipd.rnPo pregledu in prevzemu opravljenega dela, izvajalec ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri navadnem pregledu, razen, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal.
  
Tu gre za t.i. očitne ali vidne napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri navadnem pregledu. Pri t.i. skritih napakah (to je pri napakah, ki jih pri navadnem pregledu ni bilo mogoče odkriti), se naročnik lahko sklicuje na skrito napako, vendar pa mora obvestiti izvajalca najpozneje v 1 mesecu, ko je bila skrita napaka odkrita. Določen je tudi absolutni rok za grajanje napak. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla, se naročnik ne more več sklicevati na stvarne napake.rn

Pri sami zahtevi za odpravo napake je zelo pomembno ali je delo uporabno ali neuporabno. če ima opravljeno delo tako napako, da je neuporabno, lahko naročnik pogodbo razdre in zahteva povračilo škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake. Naročnik, ki je izvajalca pravilno obvestil, da ima izvršeno delo neko napako, lahko od njega zahteva, da napako odpravi in mu za to določi primeren rok. Ta rok določi naročnik, pri tem pa mora upoštevati vse relevantne okoliščine za izpolnitev zahteve.

Kaj lahko stori naročnik, če izvajalec ne odpravi napake do izteka roka, si preberite na naših straneh.