Načrtovanje strehe pri novogradnjah

Streha vpliva na videz, s tem pa tudi na arhitekturo določenega okolja. Lepa streha, ki se vključuje v okolje dopolnjuje videz hiše. Zgrajena mora biti varno, da ščiti pred vremenskimi ujmami kot so dež, sneg, veter itd.
Načrtovanje strehe pri novogradnjah
    
Zgrajena mora biti tako, da uporabniku nudi toplotno in zvočno udobje. Strokovno izvedena streha omogoča prijetno bivanje tudi v podstrešnem stanovanju. Pri načrtovanju strehe je predvsem pomembna izbira ustrezne kritine in pravilna vgradnja strešne izolacije. Da streha optimalno opravlja svojo funkcijo, mora biti pravilno načrtovana in izvedena. Po končani vgradnji jo moramo tudi primerno vzdrževati.
  

1.Oblika strehe

Oblika strehe je prvenstveno odvisna od geografske značilnosti kraja, vremenskih pogojev in ostalih gradbenih značilnosti samega objekta. Na področjih, kjer je veliko padavin so strehe bolj strme, da voda čim prej odteče s strešine. Na področjih, kjer je precej vetrovno in manj padavin, pa so strehe položnejše (Kras, Primorska). Na določenih področjih so včasih strehe pokrivali s skodlami (Gorenjska), kjer pa je bil na razpolaga skrilavec, je bila večina streh pokrita s to kamnino.Oblika strehe je danes pomembnejša kot nekoč, ko podstrešja niso bila izkoriščena za stanovanje. Zadnje desetletje pa se pri nas vse bolj gradijo t.i. mansardne strehe.

S takšnim načinom gradnje (streha je istočasno tudi strop) pridobi streha novo dimenzijo, zato je potreben resen in strokoven pristop k sami izvedbi. Zahteve glede vrste in kvalitete kritine, hidroizolacije, toplotne izolacije in načina izvedbe so se zaradi zahtevnosti gradnje močno povečale. Upoštevati je potrebno zakonitosti gradbene fizike in posvetiti veliko pozornosti izvedbi detajlov na strehi (žlote, čopi, grebeni, strešna okna, preboji). Slaba izvedba detajlov lahko privede do nepopravljivih posledic.

Glede na nagib strešin razlikujemo:

-                    ravne strehe (nagib do 5°),

-                    položne strehe (nagib 5 - 25°,)

-                    strme strehe (nagib 25 - 40°),

-                    zelo strme strehe (nagib 40 - 60°).

Čim bolj je streha strma, tem hitreje voda odteče z nje. Takšna izvedba preprečuje zamakanje in poškodbe konstrukcije. Pri položnejši strehi, v primeru izvedbe strehe z opečno kritino, pade na posamezni strešnik za 40 % več dežja kot na strešnik strmejše strehe (slika 1).


Iz slike je razvidno, manjši ko je naklon strehe, več vode pade na posamezni strešnik, obenem pa tudi voda počasneje odteka oziroma se dalj časa zadržuje na strešnikih. Zaradi tega razloga proizvajalci kritin navajajo za svoj proizvod potreben minimalni naklon, ki omogoča, da bo streha po izgradnji tesna. Samo primeren naklon pa ni dovolj za vse primere, ki lahko nastanejo v praksi.

Glede na število strešin razlikujemo:

-                    enokapna streha - ena strešina, voda teče v eno smer,

-                    dvokapna streha - dve strešini, voda odteka v dveh smereh,

-                    šotorasta streha - streha iz štirih strešin na kvadratnim tlorisom (slemena ni, ker se vsi štirje grebeni stikajo v eni točki).

-                    križna streha -  streha nad kvadratnim tlorisom in dveh pravokotnih slemen v isti višini (kapu ni, voda odteka po štirih žlotah in nato po štirih vertikalnih žlebovih),

-                    štirikapna streha - streha iz štirih strešin nad pravokotnim tlorisom (sleme je vzporedno daljši, zunanji steni),

-                    mansardna streha - streha z lomljenima strešinama, ki imata različna naklona (spodnji del od kapu proti lomu je bolj strm, zgornji del od loma proti slemenu pa položnejši),

-                    ravna streha - streha brez ali minimalnim naklonom (pogosto služi za terase, balkone ali zelene strehe).

Ostale oblike streh so še valjasta, piramidna in stožčasta. Štirikapni strehi pravimo tudi čopasta streha. Možna je tudi izvedba dvokapne strehe z delnim čopom.

 

2. Strešna konstrukcija

Strešna konstrukcija mora zdržati lastno težo, obtežbo snega in obtežbo zaradi vetra. Vrednosti teh obremenitev za običajno streho z leseno konstrukcijo znašajo približno 260 kg/m2 (lesna konstrukcija 35 kg/m2, kritina 60 kg/m2, sneg 80 kg/m2, veter 45 kg/m2, notranjost strehe 40 kg/m2). Omenjene vrednosti so lahko pri različnih pogojih tudi drugačne.

Za strešne konstrukcije je pri nas najpogosteje uporabljeni material masivni les.Ostrešje pa je možno izdelati tudi iz betonske ali kovinske konstrukcije, ki pa pri družinskih hišah ni običajno.

2.a. Lesene strešne konstrukcije

Uporaba lesa je zelo razširjana. Prednosti lesa pred drugimi gradivi so:

·        ugodno razmerje med maso lesa in njegovo trdnostjo,

·        les je elastičen, kar omogoča izdelavo nosilnih konstrukcij,

·        lesene površine niso elektrostatične in tudi ne vsebuje strupenih snovi,

·         les dobro duši zvok,

·        les omogoča difuzijo vodne pare

 

2. b. Kovinske in betonske konstrukcije

Kovinske toplotno izolirane konstrukcije se običajno uporabljajo na industrijskih objektih z večjimi razponi. Pri stanovanjskih zgradbah se kovinske konstrukcije uporabljajo predvsem pri gradnji zimskih vrtov. Betonske konstrukcije se uporabljajo predvsem v več stanovanjski montažni gradnji.Prednosti so predvsem v boljši tesnosti strehe pri močnih vetrovih, boljši požarni varnosti in boljši zvočni zaščiti.

3. Sestavni elementi strešne konstrukcije

Na sliki št.2 je prikazan sestava strehe in njeni elementi. Osnovni izrazi pri strehi pomenijo sledeče:

a)       ostrešje - nosilna konstrukcija strehe iz leg, škarnikov , letev,

b)       strešine - bolj ali manj nagnjene ploskve, ponavadi ravne, lahko tudi razčlenjene,

c)       sleme - najvišji del strehe, vodoravni zaključek strešine,

d)       kap - najnižji del strehe,spodnji zaključek strešine

e)       greben - presečišče dveh strešin na zunanjem obodu od slemena do kapi ( kapa se sekata pod kotom manjšim od 180°),

f)        delni greben (poševno sleme) veže dvoje različnih slemen,

g)       žlota ali globel - preseč. dveh strešin po notranjem obodu od slemena do kapi (kapa se sekata pod kotom večjim od 180°),

h)       napušč - del strehe od zunanje stene do roba strešne ploskve,

i)        kritina - krovni material,

j)        sekundarna kritina - zaščitni vodotesni sloj pod kritino, ki preprečuje vdor vode v konstrukcijo,

k)       čop - poševnino prirezana čelna stran strehe,

l)        frčada - dvignjen del strehe (mansardno okno), ki služi za osvetljevanje podstrešnega prostora,

m)     kolenčni zid - zid od plošče do spodnje kapne lege,

n)       zatrep - zgornji del stranske fasade (trikotna ali trapezno čelo),

o)       stičišče - točka, kjer se seka več stičnih ploskev.

 

 

Streha je sestavljena iz različnih elementov in konstrukcijskih detajlov. Najvažnejša elementa sta nosilna konstrukcija in kritina. Prav tako je pomembna tudi toplotna izolacija Obtežbe strehe (kritina, sneg, led, žled, upor proti vetru) se prenašajo na nosilno konstrukcijo iz lesa. Posamezni deli nosilne lesene konstrukcije so med seboj povezani s tesarskimi zvezami (spah, utor, čep itd). Pri večini lesenih konstrukcij, se obtežbe prenašajo na nosilne zunanje zidove. Pri izvedbi z dvema vmesnima legama, ki sta neposredno podprti, se obtežbe prenašajo preko podpor na betonsko stropno ploščo.

Po sestavi strehe razlikujemo:

·        neprezračevane strehe ali tople strehe,

·        prezračevane strehe ali hladne strehe,

·        kombinirane strehe.

Pri neprezračevanih strehah so vsi sloji strehe položeni drug na drugega in med njimi ni dodatnega prostora. V nasprotju, so pri prezračevanih ali hladnih strehah sloji med seboj ločeni, vmes je prezračevani prostor.

Za novogradnjo oziroma družinsko hišo, ki ima poševno streho je najprimernejša prezračevana ali hladna streha. Prezračevana streha pozimi preprečuje kondenzacijo vlage in zastajanje ledu na kapu, poleti pa pregrevanje prostorov. Za kvalitetno strešno sestavo (dobro streho) moramo zagotoviti, da vodna para nikjer ne kondenzira. V primeru, če že kondenzira, pa moramo zagotoviti, da ne preseže dopustne navlaženosti materiala ter da kondenzirana para izhlapi v poletnem obdobju. Da to dosežemo, moramo poleg parne ovire, ki jo vgradimo pod toplotno izolacijo, vgraditi še paroprepustno vetrno pregrado neposredno na toplotno izolacijo ležečo med škarniki. Takšne pregrade – folije, ščitijo toplotno izolacijo pred vdorom hladnega zunanjega zraka in so propustne za vodno paro (Sd = 0,02 m - relativni upor difuzije vodne pare) in nepropustne za vodo. Neposredno nad toplotno izolacijo položena folija služi kot rezervna kritina ter tudi kot vetrna in dodatna zračna zapora. Prezračevani sloj odvaja vodno paro, ki prehaja skozi konstrukcijo in mora biti prezračevan z zunanjim zrakom, kar je mogoče doseči z odprtinami ob napušču in slemenu. Zračni sloj nad rezervno kritino dobimo z tako imenovanimi kontra letvami, dimenzij minimalno 50 x 50 mm. Površina dovodnih odprtin ob napuščih (presek zračenja) mora znašati 2 0/00 tlorisa strehe, vendar minimalno 200 cm2 na tekoči meter napušča. Skupna površina odvodnih površin mora znašati po DIN 4108 najmanj 0,5 0/00 tlorisne površine strehe.

Pri starejših izvedbah streh, sta bila potrebna dva prezračevana sloja in sicer v primeru, če je bila spodnja streha prekrita s folijo ali strešno lepenko, ki ne prepušča vodne pare. Prvi zračni sloj je bil med izolacijo in spodnjo streho in drugi zračni sloj med spodnjo streho in strešno kritino. Spodnja streha je izraz za popolni opaž, položen na škarnike in prekrit s strešno lepenko ali napenjalno folijo.

Z uporabo paroprepustne folije se izvedba strehe lahko poenostavi. Folija prevzame vlogo spodnje strehe ali sekundarne kritine in vetrne zapore, hkrati pa omogoča neoviran prehod vodne pare iz podstrešja skozi konstrukcijo in toplotno izolacijo v prezračevani prostor. Če podstrešje uporabljamo za bivanje, potem samo prezračevana streha z pravilno položeno toplotno izolacijo omogoča udobno počutje pod streho tako pozimi kot poleti (slika 3.)

 




 

3.1. Kritine strehe in način pokritja

Pri izbiri kritine moramo upoštevati skladnost z okoljem, trajnost kritine, način vgrajevanja, možnost popravila, ugodnost bivanja (streha je istočasno tudi strop), možnost odstranitve (da ni obremenjujoča za okolje) in tudi ceno.

Izbiro kritine prvenstveno določa naklon strehe. Pri strehah z manjšim naklonom postanejo problematični stiki med posameznimi elementi, saj voda tu dalj časa zaostaja in tako prihaja do zamakanja. Pri strehah z nižjim naklonom se zato pod kritino vgradi za vodo neprepusten sloj, t.i.sekundarna kritina, ki morebitno vodo, ki prodre skozi kritino, odvede s strehe, da ne more poškodovati konstrukcije. Ločimo dve vrsti pokritja strehe:

·        tesnjeno pokritje,

·        odvajalno pokritje.

Tesnjeno pokritje streho povsem zatesni in voda nima dostopa pod kritino (ravne strehe in strehe z nizkim naklonom).

Odvajalno pokritje pa odvaja vodo od slemena proti kapu (luskasta kritina). Da lahko voda neovirano odteka, je potreben večji naklon strehe. Polagamo jo na leseno podlago, ponavadi na strešne letve ali opaž, narejen iz suhih desk. Razmik med posameznimi letvami, njihovo dimenzijo, dolžino škarnikov je pogojen z samo kritino.

3.2. Materiali za kritine

 V današnjem času se kot gradivo za kritine vse redkeje uporablja skodle in trstike. Največ se vgrajuje vse vrste opečnih strešnikov (bobrovec, enojni zareznik, mediteran z visokim in nizkim valom). Ocenjuje se, da je pri nas več kot 50 % streh pokritih z opečnimi strešniki. Ostali materiali za kritine so še betonski strešnik, betonski zareznik, eternit, bitumenska kritina (tegola), profilirana pločevina, vlaknene plošče in plošče iz plastičnih materialov.

a) opečna kritina

Opečna kritina iz gline spada med ekološke gradiva in se pri nas precej uporablja.Razlikujemo naslednje vrste opečnih strešnikov:

-                    Bobrovec - gladek opečni strešnik dimenzij 19 x 40 cm s polkrožnim spodnjim robom za pokrivanje strmih streh (enojno pokrivanje za strehe z naklonom 45° in dvojno pokrivanje za strme strehe z naklonom od 30 do 60°). Pri enojnem pokrivanju je potrebna sekundarna kritina.

-                    Opečni zareznik dimenzij 24 x 41cm je precej težka kritina, kar je potrebno upoštevati pri dimenzioniranju konstrukcije; (najmanjši naklon strehe je 25°).

-                    Korci - zelo težka kritina, razširjena na Krasu, kjer je močna burja, zato korce polagamo v malto pri naklonu strehe od 18 do 22°. Pri naklonu strehe od 22 do 55° korce polagamo na letve s kljukami in vijaki. Dolžina korcev znaša 45 cm, širina 18/15 cm, višina 7,5/5,5 cm, debelina 1,2/1,0 cm.

Slemena krijemo s slemenjaki. Najbolje je, da v slemenu pribijemo deske, ki dajejo slemenjakom oporo. Slemenjake na konstrukcijo privežemo z nerjavečo žico, da se prekrivajo. Žlote ali gobeli krijemo najpogosteje s pocinkano ali bakreno pločevino. Priključke strešin na požarne zidove ali dimnike prav tako izvedemo s obrobami iz pločevine. Na razpolago imamo tudi druge materiale, na primer folije z vloženimi kovinskimi rešetkami, ki se lahko oblikujejo tako, da lepljenje ali lotanje ni potrebno.

Opečni strešnik ima v primerjavi z ostalimi materiali kritin sposobnost, da lahko zaradi kapilarne poroznosti vlago zadrži in jo pri ustreznem pritekajočem zračnem toku spet odda. Kapilarna struktura nastane med žganjem opekarske gline, ko se iz mase odstranjuje voda, ki je pri tem pustila za seboj povezan sistem votlin. To je predvsem pomembno na spodnji površini strešnika, kjer strešnik vpija eventualni kondenzat, da ne kaplja na letve in podlago kritine. Pri tem je prvi pogoj ustrezno prezračevanje spodnje površine strešne kritine in drugi pogoj, da opečni strešniki izpolnjujejo kriterij vodne neprepustnosti.

Ravno streho moramo vedno izvesti vodotesno, kar mora veljati za vse priključke, odvode in preboje vodotesne strešne lupine. Opečna krtina na poševni strehi pa ne more biti vodotesna, ker je izvedena iz velikega števila strešnikov, kjer stiki niso vodotesni. Če upoštevamo predpisani minimalni naklon strehe in minimalno potrebno prekrivanje vodoravnih stranskih robov strešnikov, je lahko streha varna proti prepuščanju dežja.Ti pogoji pa niso dovolj v ekstremnih pogojih,npr. sneženju z močnim vetrom, kopičenju ledu na napušču, ko padavinska voda prodre pod kritino opečne poševne strehe in vlaži spodaj ležeče sloje. Če želimo zagotoviti tesnost strehe v takšnih pogojih je potrebno izvesti dodatne ukrepe za povečanje varnosti proti prepuščanju dežja:

-                    vgradnja sekundarne kritine - folije z zatesnjenimi stiki z lepljenjem,

-                    izvedba primerne vodotesne podlage sekundarne kritine.

-                    Izvedba slemena pri podlagi strešne kritine mora biti takšna, da je omogočeno zračenje sloja toplotne izolacije, pri čemer veter ne more zanesti snega v sloj toplotne izolacije.

Pri mansardnem oknu najpogosteje izvedemo streho z manjšim naklonom. Zato je potrebno izvesti primerne ukrepe, da bo streha vodotesna.

b) Betonska kritina

Sodi med težke kritine. Ker je obarvana celotna betonska masa, pri novejših kritinah ne prihaja do luščenja barvnega nanosa. Med betonske kritine spadajo:

-                    Betonski zareznik - zelo težka kritina, običajna dimenzija 33 x 42 cm. V primeru uporabe sekundarne kritine dopušča naklon strehe od 17 do 22°. Za strehe z naklonom od 45 do 60° in na vetrovnem območju se mora vsaki drugi ali tretji strešnik pritrditi z žebljem. Pri naklonu strehe nad 60° se mora pritrditi vsaki strešnik.

-                    Betonski bobrovec -– strešnik dimenzij 16,8 x 17 cm, ki se uporablja za pokrivanje streh, na katerih je več manjših elementov kot so frčade, mansardna okna, stolpi.

c) vlaknene plošče

So nadomestilo za azbestno - cementne plošče, ki so zdravju škodljive in se več ne uporabljajo. Osnovna sestavina vlaknenih plošč je cement in vlakna za armiranje. So paroprepustne, odporne proti zmzali in imajo primerno trdnost. Spadajo med lahke kritine.

Valovite plošče imajo več valov, najmanjši naklon strehe, ki omogoča pokrivanje z ploščami znaša od 7 do 10°. Tesnjenje izvedemo s trajno plastičnim kitom. Za strmejše naklone ni omejitev. Na leseno podporno konstrukcijo jih pritrdimo s ustreznimi samoreznimi vijaki.

Ravne vlaknene plošče so primerne za naklone od 15 do 25° ob uporabi sekundarne kritine. Pritrdimo jih s posebnimi pocinkanimi ali nerjavečimi kljukami. Žlote izvedemo s pločevino.

d) bitumenska lepenka - tegola

Lahka enostavna kritina za vgradnjo, odporna proti ognju in vremenskim pogojem.Primerna je za vse vrste streh z naklonom od 11 do 90°. Sestavljena je iz različnih vrst plasti in sicer iz bitumna, steklene koprene ter keramičnega ali mineralnega agregata. Kritina se polaga na lesen opaž, lahki cement, vezano ali iverno ploščo in pritrjuje z žeblji. Slemena, robove, žlote se oblikuje s posebnimi elementi.

e) kovinska kritina

Zadnje čase se vse bolj uporablja, zaradi dolge življenjske dobe. Poznane so različne vrste:

·        Strešne plošče iz različnih kovin za naklone strehe od 12 do 90 ° (Al, Zn, pocinkana pločevina) v obliki skodel, plošč ,trakov ipd. Barvni spekter je širok ( od naravne barve kovin do drugih barv).

·        Plošče iz pocinkane galvanizirane jeklene pločevine, na kateri je smolo nanesen mineralni granulat. Plošče imajo obliko klasičnih strešnikov in so primerne za najtežje klimatske razmere.

·        Plošče iz trapezne pocinkane ali aluminijaste pločevine, ki imajo na spodnji strani nanesen poliuretanski obrizg v debelini 8 do 10 mm. Obrizg je zaščiten z aluminijasto folijo. Prostor med trapezi pa je zapolnjen z mineralno volno. Ker ima kritina primerno toplotno izolativnost, v primeru podhladitve ne pride do pojava kondenza na spodnji strani. Izolacijski nanos tudi duši zvok. Življenjska doba kritine je velika, primerne je za sanacijo obstoječih streh, ker ni potrebno posegati v ostrešje.

·        Toplotno izolacijske gradbene plošče, sestavljene iz dveh jeklenih ali aluminijastih obarvanih profiliranih pločevin ter vmesnega sloja it mineralne volne. Pločevina je lahko različne oblike (trapezna, stopničasta, zaobljena). Ob primerni debelini ni potrebna dodatna toplotna izolacija strehe in sekundarna kritina. Plošče so v različnih dimenzijah in sicer od 2 do 14 m in primerne za različne naklone. Za naklone od 3 do 5 ° so potrebni dodatni krepi tesnjenja. Pri večjih naklonih ni omejitev.

f) kritina iz celuloznih plošč

Valovite plošče iz celuloze so impregnirane z bitumnom in se uporabljajo za sanacijo obstoječih streh in za novogradnje. Plošče so lahke in gibke, vremensko odporne ter različno obarvane. Za naklone streh od 5 do 15° se plošče polagajo na deske,na strehe od 15 do 90° pa na letve. Na letve se pribijajo z žeblji. Kritina je primerna za pokrivanje dotrajanih plošč iz valovite pločevine.

g) plošče iz umetnih materialov

Uporabljajo se za pokrivanje nadstreškov, pergol,zimskih vrtov, bazenov, rastlinjakov, ipd. Izdelane so iz umetnih materialov (akril, PVC, poliester, itd) ter so prosojne in lahke.

3.3. Barva kritine

Kritine se ne razlikujejo samo po gradivu in obliki, temveč tudi po barvi. Opečne, betonske, vlaknaste, kovinske, bitumenske in, celulozne kritine so obarvane z opečno rdečimi, rjavimi, črnimi, modrimi, zelenimi in sivimi barvami. Pri izbiri kritine je potrebno paziti na likovno podobo celotnega naselja, vasi ali soteske. Nekatera naselja in tudi mesta so spomeniško varovana, zato je v tem primeru kritina predpisana.


4.Toplotna izolacija strehe

Toplotna izolacija strehe vpliva na celotno energijsko bilanco hiše, saj je delež strešne površine pri enodružinskih hišah od 20 do 30 odstotkov. Na poševnih strehah je možno toplotno izolacijo vgraditi na tri načine:

 

  •  med škarnike
  • na škarnike,
  • pod škarnike.

 


Priporočena debelina toplotne izolacije znaša minimalno 25 cm. Če med škarniki ni dovolj prostora, toplotno izolacijo podaljšamo pod škarnike, kar sicer jemlje nekaj uporabne višine prostora, a hkrati povečuje ugodje bivanja (slika 4 a). Paziti je potrebno, da so stiki pri zaključkih sten, dimnikih in strešnih oknih zadostno izolirani in tesni .V primeru, da je streha že deloma izolirana, dodatno izolacijo namestimo na škarnike (slika 4 b). Preko škarnikov namestimo toplotno izolacijo in nato sekundarno kritino. Za izolacijski sloj uporabimo trdne izolacijske plošče iz mineralne volne (kamene), ki so sposobne prevzeti pritrditev vzdolžnih letev z posebnimi vijaki na škarnike. Na vzdolžne letve se pritrdijo prečne letve in kritina.Za prijetno počutje je potrebno toplotno izolacijo pravilno izvesti, da omogočimo neoviran prehod vodne pare navzven. Sloji gledano od znotraj proti zunanjosti so:

  • lesen opaž ali mavčno - kartonska plošča,
  • parna ovira (posebna folija, ki ovira prehajanje vodne pare v izolacijo, a ga ne preprečuje povsem),
  •  toplotna izolacija (priporočena debelina 20 cm ali več),
  • sekundarna kritina (paroprepustna folija),
  • prezračevani sloj,
  • strešna kritina.

Posebno pozornost je potrebno nameniti pravilni izbiri parne ovire in paroprepustne folije, da lahko vodna para prehaja iz prostora v izolacijo in iz izolacije v prezračevani sloj. Paziti moramo tudi na zadostno prekritje folij in tesnjenje parne ovire.Med spodnjo streho je potrebno vgraditi prezračevani trak, ki obenem preprečuje pticam dostop med spodnjo streho in prvo letvijo.

Vgrajena kapna rešetka pa preprečuje pticam dostop med prvo letvijo in strešniki (slika 5).

4.1. Vrste toplotnih materialov

Dobri in pravilno vgrajeni izolacijski materiali pozimi preprečujejo izgubo toplote, poleti zmanjšujejo pregrevanje in prostor tudi primerno zvočno izolirajo. Na tržišču so dostopni različni izolacijski materiali, ki se v glavnem razlikujejo med seboj po sestavi, toplotne lastnosti pa so precej podobne. Toplotna prevodnost izolacijskih materialov znaša l = 0,03 do 0,04 W/mK.

Pri sanacijah in dograditvah smo ponavadi vezani na obstoječo izolacijo. Velikokrat je glavni kriterij cena, vedno večja pa postaja ekološka komponenta. Na našem trgu se pojavljajo toplotno izolacijska gradiva iz mineralne volne (kamene in steklene), polistirena (ekspandiranega in ekstrudiranega) ter gradiva naravnega izvora (celulozni kosmiči in lesena vlakna).

a)       Ekspandirani polistiren je kemično nevtralen, brez vonja in ne vpija vode. Toplotna prevodnost l = 0,035 do 0,04 W/mK. Pod vplivom UV žarkov prične razpadati. Ima visoko tlačno, natezno in upogibno trdnost in prenaša temperature do 75 °C, kratkotrajno do 90 °C. Za izolacijo streh, balkon in teras  se uporablja plošče različne gostote in debeline.

b)       Ekstrudirani polistiren je kemično nevtralen in brez vonja in zaradi popolnoma zaprte celične strukture ne vpija vode. Da se loči od stiropora je obarvan. Toplotna prevodnost l = 0,025 do 0,033 W/mK. Ima izredno visoko tlačno trdnost. Uporablja se predvsem za izolacijo ravnih streh (obrnjena ravna streha) kjer toplotna izolacija služi za zaščito hidroizolacije, ki leži pod njo.

c)       Kamena volna ima, ki se uporablja za izolacijo poševnih streh ima toplotna prevodnost l = 0,035 do 0,040 W/mK. Stisnjena v plošče ima kamena volna različne gostote. Je dober toplotni in zvočni izolator. Z vidika požarne varnosti je izolacija iz kamene volne zelo primerna rešitev, saj ima tališče nad 1000 °C. Kamena volna je vodoodbojna, paroprepustna, odporna na delovanje mikroorganizmov, brez vonja in kemično nevtralna.

d)       Steklena volna je ena izmed najbolj uporabljenih izolacijskih materialov tako v svetu kot pri nas. Toplotna prevodnost l = 0,035 do 0,04 W/mK. Je dober toplotni in zvočni izolator , vodoodbojna, paroprepustna, odporna proti vlagi, staranju, odporna na delovanje mikroorganizmov, brez vonja in kemično nevtralna.

e)       Celulozni kosmiči se pridobivajo iz starega časopisnega papirja (l = 0,033 W/mK).Zmleti časopisni kosmiči se impregnirajo z borovo soljo, da postane gradivo odporno proti ognju, škodljivcem in plesnijo. Vgrajuje se ponavadi strojno z vpihovanjem med dve paroprepustni foliji. Za preprečevanje pregrevanja mansaradnih prostorov, je poleti celulozna izolacija primernejša od izolacije iz mineralne volne. Gostoto in tesnost zvočne izolacije uravnavamo z vpihovanjem. Z večjo gostoto dosežemo tudi boljšo zvočno izolacijo.

f)        Lesna vlakna so naravno gradivo z dobrimi izolacijskimi sposobnostmi (l = 0,04 W/mK). Vlakna so dober toplotni in zvočni izolator, ter zaradi dodatka naravni smol ali naravnega bitumna odporna proti vlagi. Plošče izdelujejo iz lesnih ostankov .

5. Zaključek

Streha bistveno vpliva na izgled hiše, zato je pri načrtovanju strehe pomembna tako oblika, vrsta kritine, način pokrivanja in barva. Je tudi zgornji, najbolj obremenjen del hiše, zato ji pravimo tudi »peta fasada«. Razlika med slabo ter varno in udobno streho je predvsem v izbiri ustrezne kritine, pravilni postavitvi, primernem prezračevanju ter pravilni izvedbi toplotne in zvočne izolacije.

 

avtor: Bojan Grobovšek, univ.dipl.inž.str.

vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT94.htm
 
Vir:
26. julij 2010
 
 
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...