Gradbena biologija - človeku prijazno gradbeništvo

Pomembna značilnost gradbene biologije je, da so vsa spoznanja nastala na podlagi iskanja rešitev, koristnih za človeka.
Gradbena biologija - človeku prijazno gradbeništvo

 

V evropskem prostoru velja za začetnika tega gibanja dr. Anton Schneider, profesor gradbeništva iz Nemčije, ki je pred dobrimi 20 leti na podlagi svojega znanja, pridobljenega v strokovni praksi, ustanovil prvi evropski inštitut za gradbeno biologijo. V skladu z načeli, ki jih je zapisal v svoji strokovni literaturi, so se po svetu začele ustanavljati izpostave. Te zdaj skrbijo za ozaveščanje ljudi in dodatna, poleg zakonsko predpisanih, preizkušanja gradiv. Iz mreže inštitutov vsak dan prihaja čedalje več gradbenih biologov, ki so svoje temeljno znanje iz gradbeništva, kemije, arhitekture in medicine dopolnili s spoznanji dr. Schneiderja ter lahko svetujejo, kako pravilno zgraditi novo oziroma preurediti zdajšnje prebivališče ali delovni prostor.

Pomembna značilnost gradbene biologije je, da so vsa spoznanja nastala na podlagi iskanja rešitev, koristnih za človeka. Tudi končni izdelek, ki ga v gradbeništvu navadno imenujemo objekt, obravnava kot subjekt, ki dejavno komunicira z okolico oziroma svojimi prebivalci. Gre za celostno obravnavo bivanja, ki zajema vsa temeljna področja človekovega obstoja – fizično (kemija), psihološko (nega duše) in socialno (medsebojni odnosi).
   
Hiše oziroma prostore načrtuje v skladu z naslednjimi temeljnimi načeli:
  1. geološki pregled gradbene parcele;
  2. bivalni prostori onstran industrijskih con in glavnih prometnih poti;
  3. ozelenjena naselja z decentralizirano, sproščeno razporeditvijo;
  4. individualno, z naravo povezano, ljudem oziroma družinam prijazno bivanje v naseljih;
  5. naravna oziroma kljub obdelavi neizkrivljena gradiva;
  6. difuzijsko odprte bivalne površine (aktivno dihanje prostorov);
  7. naravno uravnavanje vlage v prostorih;
  8. filtriranje in nevtraliziranje škodljivih snovi v zraku;
  9. uravnoteženo razmerje akumuliranja in izoliranja toplote;
  10. optimalne temperature bivalnih površin in zraka;
  11. ogrevanje s sevalno toploto ob izkoriščanju alternativnih virov energije;
  12. nizka stopnja vlage novogradenj in njihovo hitro sušenje;
  13. prijetne vonjave v prostorih brez strupenih izparin;
  14. naravna luč oziroma osvetlitev, ki ponuja naravni spekter svetlobe;
  15. človeku prilagojena zvočna izolacija prostorov;
  16. uporaba gradiv, ki ne oddajajo radioaktivnega sevanja;
  17. ohranjanje naravnega električnega polja zraka;
  18. nobenih sprememb naravnega magnetnega polja;
  19. nobenega širjenja umetnih elektromagnetnih polj;
  20. minimalne motnje za življenje pomembnega kozmičnega sevanja;
  21. uporaba ergonomskih spoznanj pri načrtovanju opreme prostorov;
  22. upoštevanje harmoničnih meril, proporcev in oblik;
  23. brez ustvarjanja okoljskih težav in visokih stroškov energije;
  24. brez spodbujanja izkoriščanja dragocenih naravnih surovin, povezanega s tveganji;
  25. brez eko-socialnih posledic za okolje.

 

Vir

Zdravo bivanje na osnovi sonaravne gradnje, Anton Schneider – IBN, 2000
www.korak.ws

 

 
Vir:
24. april 2012