Energijsko načrtovanje pri gradnji stanovanjske hiše

1. Splošno o načrtovanju pri gradnji stanovanjske hiše

Pri odločitvi za novogradnjo se bodoči investitor srečuje z vrsto pomembnih odločitev, ki bodo vplivale na kvaliteto bivanja v novo zgrajenem objektu kakor tudi na količino porabljene energije za normalno funkcioniranje objekta.

Novograditelj naj želje, navade, druge omejitve pove projektantu, ki jih naj upošteva pri izdelavi projekta. (PGD)

Pri novogradnjah je pogosto spregledan pomen vprašanj, ki se tičejo rabe energije v bodočem objektu. Prepozno iskanje rešitev pripelje do večjih stroškov in manjšega bivalnega ugodja. Dostikrat se naroči tipski projekt brez upoštevalnj konkretnih pogojev lokacije in želj in potreb graditelja.

Pogoste napake pri izbiri tipskih projektov 'na slepo' brez upoštevanja pogojev lokacije so npr. garaža z napačne strani, napačna orientacija prostorov, neuporaben projekt ogrevanja zaradi drugačnih konstrukcij fasade, strehe in oken itd.

Da ne bi prihajalo do tovrstnih nefunkcionalnosti objekta ter objekta z veliko porabo energije, naj bi se projekt načrtoval v krogu: graditelj - arhitekt - strojnik - ( električar ). Energetski svetovalec lahko pomaga graditelju pri odkrivanju problematike za lažji pogovor z izdelovalci projekta.

Faze pri odločitvi za gradnjo in sami gradnji lahko razdelimo:

2. Izbira lokacije in LOKACIJSKO DOVOLJENJE (idejni projekt in lokacijska dokumentacija)

Prvi pomemben korak in pomembna odločitev je že izbira lokacije (lega) stavbe. Tu so pomembni naslednji vidiki:

• sončna lega (čas osončenja pod hribom manjši), izpostavljenost vetru, padavinam, megli, vlagi, ...
• komunalna opremljenost parcele (elektrika, vodovod, kanalizacija, cesta, plin, daljinska toplota, ...)
• širše značilnosti področja (primorje različno od štajerske)
• urbanistične omejitve (občinski prostorski plani - PUP, zazidalni načrt)

V fazi pred pridobitvijo lokacijskega dovoljenja oz. naročila lokacijske dokumentacije se je potrebno tudi okvirno že odločiti za vrsto objekta ter namen in razporeditev prostorov. Za to je dobro pred naročilom lok. dokumentacije v idejnem projektu že rešiti obliko objekta, namen in razpored prostorov ter način gradnje.

Z energetskega vidika je oblika hiše pomembna kot dejavnik večje rabe energije, kjer se moramo zavedati da večja razgibanost obodnih konstrukcij prinaša tudi večjo porabo energije. Spodaj je primerjava porabljene energije pri različnih tipih hiš:

• enodružinska hiša            100%
• atrijska - najbolj potratna   113%
• vrstna ahiša                       65%
• dvojček                             83%

Energetsko učinkovitost objekta gledamo skozi porabljeno energijo na m2 na leto. Večja uporabna površina objekta (običajne velikosti med 120 m2 - 300 m2) pomeni tudi večjo porabo energije.

Poraba energije sega od 50-200 kWh/m2 leto (nekateri starejši slabo izolirani tudi čez 400)

Poleg oblike hiše je pomembna tudi orientacija in naklon strehe (smer slemena vzhod-zahod omogoča v južno streho postaviti sprejemnike sončne energije, idealen naklon med 30 - 45 %), razpored prostorov (dnevni prostori in večje okenske površine na jug, jugozahod, pomožni prostori (stopnišče, garaža, kopalnica, ... ) in manjša okna na sever, severovzhod.

Priporoča se uporaba vetrolov na vhodih, grupiranje (postavljeni skupaj) prostorov z istimi temperaturami ter velikost prostorov glede na njihovo funkcijo (določanje velikosti prostorov tudi glede nato da jih je potrebno pozimi segrevati (dvonadstropne dnevne sobe, visoka stopnišča, ... )).

Dostikrat spregledan dejavnik porabe energije je tudi ureditev okolice in lokacija objekta na parceli. Tako se priporoča takšen razpored dreves, da so iglavci na severni strani, listavci na južni. Iglavci nudijo zaščito pred vetrom in soncem celo leto, medtem ko listavci le poleti, pozimi pa omogočajo zajem sončne energije skozi obodne konstrukcije in okna.

Priporoča se tudi manj prostora za hišo na severni, ter več na južni.

Pred izdelavo lokacijske dokumentacije se je ponavadi potrebno ponavadi tudi že odločiti za energetski vir in način gradnje (klasičen, montažen).
 
3. Izdelava projekta za gradbeno dovoljenje ter pridobitev GRADBEGA DOVOLJENJA

Tipski načrti so ponavadi cenejši a v večini primerov slabši, nekateri celo tehnično pomankljivi in neprilogojeni današnjemu času. Tako npr. prihranek 2000 DEM pri načrtu hitro izgubimo z slabšim izkoristkom prostorov npr. 5 neizkoriščenih m2 x 1000 DEM.

Z energetskega vidika so pri izdelavi projekta ter odločitvah glede tehničnih rešitev pomembni naslednji elementi:

Gradbena dela

• izolacija fasade (materiali, debelina, toplotni mostovi)
• izolacija strehe in ostalih stropnih/talnih konstrukcij
• okna (površina, orientacija, zasteklitev, nočna zaščita - rolete, polkna )
• dimnik (povezan z izborom ogrevalnega sistema)
• uporaba zimskega vrta

Strojna dela

• izbira ogrevalnega sistema (sistem 90/70, nizkotemperaturni sistem 50/40, radiatorsko, talno gretje) in priprava tople vode
• lokacija kotlovnice in shrambe goriva
• posebni primeri (dve družini - ločena ogrevalna sistema, ...)
• obnovljivi viri (SSE, toplotna črpalka, ...) - mogoče le pustiti možnost za prihodnost

Elektro dela

• potrebni priključki in moč
• avtomatizacija vklapljanja večjih porabnikov ob nižji tarifi (bojler) 

4. Gradnja oz. izvedba objekta

Pri iskanju izvajalcev je pomembno, da izbiramo izvajalce vsaj na osnovi treh ponudb, med katerimi izberemo na osnovi ugodnosti cene pa tudi referenc izvajalca. Z izvajalcem je pomembno, da sklenemo pogodbo in po dokončanju zahtevamo za izvedena dela in vgrajene naprave garancije in dokazila o kvaliteti.

Za boljšo predstavo si preberite prispevek: Na kaj je dobro biti pozoren pri izbiri izvajalca

Zakon prav tako predpisuje, da mora gradnja potekati pod nadzorom strokovno usposobljene osebe, ki je v bistvu kontrolor projektanta in izvajalca, obenem pa posrednik med bolj ali manj neukim investitorjem in izvajalcem, ki mu je predvsem pomemben zaslužek.

[povzeto s strani Energetsko svetovalne pisarne Kočevje]