Arhitekt išče kompromis med želenim in možnim

Oseba, ki vam vaše želje "prelije" na papir in kasneje v realnost na tak način, da zagotovi vsem zahtevam veljavne zakonodaje
Arhitekt išče kompromis med želenim in možnim
        
"Za vpis na Fakulteto za arhitekturo je treba opraviti preizkus sposobnosti za študij arhitekture. Prva tri leta študija so namenjena učenju splošnih strokovnih znanj in veščin, ki jih potrebuje arhitekt projektant pri svojem delu, četrti letnik in deveti semester pa usmerjanim in poglobljenim znanjem s področja arhitekture, urbanizma in oblikovanja. Diplomanti se lahko zaposlijo na najrazličnejših poljih likovnega in arhitekturnega ustvarjanja - od grafičnega oblikovanja, scenografije in notranje opreme prek arhitekturnega ter urbanističnega oblikovanja do prostorskega planiranja," so o študiju arhitekture napisali na spletnih straneh Fakultete za arhitekturo.
      
Povprečno sedem let študija
"Od študenta je odvisno, koliko in kakšno znanje si bo v letih študija pridobil; praviloma študij arhitekture traja v povprečju sedem let. Tako študent dobi ustrezno teoretično znanje, ki ga lahko utrdi s popoldanskim ali počitniškim delom v birojih. Programu študija bi nujno dodal več praktičnega projektivnega urbanističnega in arhitektonskega dela v organizaciji fakultete ter dal večji poudarek znanju prostoročnega risanja, kulturi vsakega arhitekta, ki pa žal v tej informacijski dobi in poplavi računalnikov vztrajno umira," je povedal arhitekt Marko Selan. Med študijem si je izkušnje začel nabirati že v drugem letniku, ko je "na fuš" projektiral hišo za prijatelja, trenutno pa dela v lastnem studiu za projektiranje arhitekture in notranje opreme.
    
Ko se srečajo ideja, naročnik in arhitekt
Na strokovnem področju so lastnosti dobrega arhitekta v prvi fazi prostorska predstava, predvsem znanje urbanizma, v drugi fazi pa poznavanje materialov in načinov gradnje. "V praktičnem smislu mora biti arhitekt komunikativen, prilagodljiv v smislu razumevanja naročnikovih želja, vendar iznajdljiv v uresničevanju svojih zamisli. Edina osebnostna lastnost, ki kaj velja pri arhitektu, je najti kompromis med naročnikovo željo in lastno idejo. Vsak arhitekt mora najti način, kako svojo idejo približati vlagatelju, zato je vsak način drugačen. Na koncu morata biti zadovoljna oba," je povedal Marko Selan.
    
Dober arhitekt je tudi intelektualec
"Arhitektura ustvarja umetni prostor, v katerem živimo. Zato mora arhitekt, poleg znanja o gradnji, morda še bolj poznati življenje samo. To zahteva intelektualca širokega obzorja. Arhitekt se neprestano sooča z velikim številom vhodnih podatkov in nasprotujočimi zahtevami. Rezultat je vedno kompromis med želenim in možnim. Dober arhitekt je tisti, ki zna iz dane situacije povleči največ. To lastnost imenujem kreativnost," je povedal Andrej Hrausky, arhitekt in predsednik Društva arhitektov Ljubljana. Med študijem je praktične izkušnje dobil z risanjem v biroju, nato nekaj časa projektiral, zdaj pa vodi biro, se ukvarja z arhitekturno kritiko in drugim. "Opažam, da arhitekturno projektiranje izgublja ugled, je podcenjeno in potisnjeno na rob družbe. V času, ko lovimo druge evropske države, dosegajo cene projektov le 20-25 odstotkov cene drugod. Cene so celo nižje kot na Hrvaškem. To ni ustrezen temelj za razvoj stroke. Takšen položaj podpira tudi zakonodaja, ki ne upošteva specifičnosti stroke. Arhitektura ima vendarle tisočletno tradicijo, ki je slab zakon ne bi smel prekiniti," je razložil Hrausky.
 
Vir:
06. februar 2009