- Razmišljate o samograditeljstvu?
- Gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt
- 30. junij: NOVOSTI v GRADBENI ZAKONODAJI
- Geološko - geomehansko poročilo o sestavi tal
- Ob pričetku del je potrebno storiti ...
- Pravni vidiki gradnje stanovanjske hiše
- Ali bi morali predpisati barve fasad?
- Vpis stavbe v kataster stavb
- Osnovni koraki za vzpostavitev etažne lastnine enostanovanjske stavbe
- Nakup zazidljive parcele za gradnjo
- Gradnja pomožnih objektov na kmetijskih površinah
- Kje dobim uporabno dovoljenje za objekt?
- Urbanistično načrtovanje naj bo estetsko in uporabno
- Nadzornik pri gradnji - nujnost ali zgolj obveza?
- 7 nasvetov dobrih graditeljev
- Postopek pri delitvi parcele
- Predpisi po »nujnem« postopku – kako jim slediti?
- Načrtovanje energijsko učinkovitih stavb
- Zeleno naročanje je modra odločitev
- Gradbena biologija - človeku prijazno gradbeništvo
- Kaj dela nadzor na gradbišču?
- Kaj je nadzor?
- Nadzor nad gradnjo
- Načrtovanje hiše s Feng shujem
- Feng shui hiše
- Pasivna hiša - kaj je to?
- Kako graditi, da zaradi neurejenega gradbišča ne boste v težavah?
- Načrtovanje strehe pri novogradnjah
- Na kaj vse moramo pomisliti pri razporeditvi notranjih prostorov?
- Velikost zazidljive parcele?
- Arhitekt išče kompromis med želenim in možnim
- Zakaj ni priporočljivo graditi brez lokacijske informacije?
- Vrt pred počitniško hišico
- Otroška soba s kotnim oknom
- V pogodbi naj bo delo natančno opredeljeno
- Ali sploh potrebujem arhitekta?
- Pregled tipov energijskih hiš
- Načrtovanje muzejev je zapleten posel
- Nepridipravi naj ne vedo, da ni nikogar doma
- Kaj je arhitektura?
- Postopek gradnje lastne hiše - od parcele do vselitve
- Varnost pri delu
- Kaj je dobro vedeti pred najemom arhitekta
- Vrednost gradbenega nadzornika
- Odgovornost za napake
- Do kdaj mora biti delo opravljeno?
- Kako pomembna je lokacija pri nakupu novega doma
- Gradnja nadstreška
- Postopek za vpis v zemljiško knjigo
- Kako zgraditi hišo po novem zakonu o graditvi objektov?
- Kdo in kaj opravlja strokovni nadzor nad gradnjo?
- Gradnja enostavnega objekta
- Napake pri načrtovanju objektov
- Pogoji za nadstandardno stanovanje ali hišo
- Energijsko načrtovanje pri gradnji stanovanjske hiše
- Gradnja garaže
- Prednosti in slabosti gradnje v lastni režiji
- Arhitekturna dediščina 20. stoletja
- Projektiranje in gradnja individualnih hiš
- Hiša prihodnosti?
- Kaj je potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja
- Postopek izdelave načrtov instalacij z vidika projektantske organizacije
- Dolžnosti in pravice lastnika ter najemnika
Ali bi morali predpisati barve fasad?
Žive barve fasad, ki so posejale Slovenijo, so simptom in odraz naše prostorske kulture. Nekateri menijo, da so odraz svobode in osvoboditve spet drugi, da bi morali barvanje fasad omejiti s prostorskimi akti.
Kričeče barve in brezoblični prizidki so se pojavili takrat, ko je zasebna lastnina postala večja vrednota od skupne, saj so vidni simptom prevlade zasebne lastnine nad skupnim dobrim. Če je stanovanje del zasebnega, je zunanji del ovoja stavbe del skupnega, javnega prostora.
Ko energijsko prenavljamo, s poseganjem v fasado svojega objekta, posegamo tudi v skupno dobro in v javni prostor. Tega se je potrebno zavedati vsakič, ko postavimo lopo, novo ograjo, zasteklimo balkon ali pobarvamo fasado. Ker so barve subjektivne in je o njih težko razpravljati, si želimo barvnih študij, ki bi regijsko ali območno določile barvne odtenke, hkrati pa ne bi popolnoma omejile projektantov pri njihovi svobodni izbiri.
V nekaterih občinah so se živopisnemu barvanju fasad uprli s prepovedjo motečih, neavtohtonih tonov, ponekod so v prostorske akte zapisali dovoljene barvne odtenke, vendar ali bodo s tem dosegli izboljšanje stanja v prostoru? Koliko in kaj predpisati ter koliko svobode pustiti projektantom in uporabnikom? Kako podrobna naj bodo določila pri omejevanju posameznikov posegov v javni prostor?
Primer dobre prakse je barvna študija, ki jo je Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z avtorjem zazidalnega načrta Ulice Gradnikove brigade Tomažem Vugo, studijem Arhitravi in upravnikom Dom d.o.o. pripravila kot spodbudo za enoten in urejen pristop pri obnovi fasad mestnega jedra. Zaradi energetske prenove večstanovanjskih objektov so se odločili vnaprej določiti standarde za ohranitev urejene podobe svojega mesta. "Mesta ne oblikujejo samo arhitekti in občinske inštitucije, pač pa predvsem ljudje s fasadami svojih stavb, svojimi balkoni, okenskimi policami, antenami, klimami,..."
Namesto, da bi izbiro izvedbe fasade prepustili izvajalcu, izbiro barve pa posameznim hišnim svetom, so se prenove lotili celovito ter želje uporabnikov po barvitosti upoštevali v svoji študiji. Le na takšen način, kjer mestna občina, kot skrbnica javnega prostora, sodeluje z upravljalcem objektov kot skrbnikom privatnega interesa, oba pa sodelujeta s stroko, je mogoče doseči ohranitev vrednosti prostora.
vir: ZAPS
15. maj 2017