Ali bi morali predpisati barve fasad?

Kričeče barve in brezoblični prizidki so se pojavili takrat, ko je zasebna lastnina postala večja vrednota od skupne, saj so vidni simptom prevlade zasebne lastnine nad skupnim dobrim. Če je stanovanje del zasebnega, je zunanji del ovoja stavbe del skupnega, javnega prostora. 

Ko energijsko prenavljamo, s poseganjem v fasado svojega objekta, posegamo tudi v skupno dobro in v javni prostor. Tega se je potrebno zavedati vsakič, ko postavimo lopo, novo ograjo, zasteklimo balkon ali pobarvamo fasado. Ker so barve subjektivne in je o njih težko razpravljati, si želimo barvnih študij, ki bi regijsko ali območno določile barvne odtenke, hkrati pa ne bi popolnoma omejile projektantov pri njihovi svobodni izbiri. 

V nekaterih občinah so se živopisnemu barvanju fasad uprli s prepovedjo motečih, neavtohtonih tonov, ponekod so v prostorske akte zapisali dovoljene barvne odtenke, vendar ali bodo s tem dosegli izboljšanje stanja v prostoru? Koliko in kaj predpisati ter koliko svobode pustiti projektantom in uporabnikom? Kako podrobna naj bodo določila pri omejevanju posameznikov posegov v javni prostor? 

Primer dobre prakse je barvna študija, ki jo je Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju z avtorjem zazidalnega načrta Ulice Gradnikove brigade Tomažem Vugo, studijem Arhitravi in upravnikom Dom d.o.o. pripravila kot spodbudo za enoten in urejen pristop pri obnovi fasad mestnega jedra. Zaradi energetske prenove večstanovanjskih objektov so se odločili vnaprej določiti standarde za ohranitev urejene podobe svojega mesta. "Mesta ne oblikujejo samo arhitekti in občinske inštitucije, pač pa predvsem ljudje s fasadami svojih stavb, svojimi balkoni, okenskimi policami, antenami, klimami,..." 

Namesto, da bi izbiro izvedbe fasade prepustili izvajalcu, izbiro barve pa posameznim hišnim svetom, so se prenove lotili celovito ter želje uporabnikov po barvitosti upoštevali v svoji študiji. Le na takšen način, kjer mestna občina, kot skrbnica javnega prostora, sodeluje z upravljalcem objektov kot skrbnikom privatnega interesa, oba pa sodelujeta s stroko, je mogoče doseči ohranitev vrednosti prostora.