Želite hišo energetsko sanirati brez napak?

    
Veliko investitorjev se ponavadi ne zaveda, da so se jim stroški ogrevanja lahko poviševali zaradi večih razlogov, ki pa so pri vsaki hiši drugačni. Velikokrat ti ponavljajo ukrepe kot jih je morda izvedel sosed ali sorodnik. Ponavadi ne vedo, da lahko s parcialnimi ukrepi rabo energije tudi prepolovimo, investicijo poplačamo s prihranki in s tem na dolgi rok prispevamo k izboljšanju družinskega proračuna. S koriščenjem nepovratnih sredstev Eko sklada pa smo lastniki hiš tako dodatno stimulirani, da z energetsko sanacijo hiše več ne odlašamo.
 
Ali debeli zidovi ne potrebujejo izolacije?
Z izboljšanjem toplotne izolacije ovoja hiše, kamor spadajo streha, zunanje stene in tla proti zemlji, lahko močno zmanjšamo rabo energije. Miselnost, da na debelih zidovih ni potrebna toplotna izolacija je zmotna, saj je toplotna prevodnost toplotno izolacijskih materialov celo do dvajsetkrat nižja kot prevodnost navadne opeke.
Primer - stena iz opeke - 45 cm, brez izolacije, v primerjavi s steno debeline 30 cm in dodatno toplotno izolacijo, ima toplotno prehodnost 45 cm debelega zidu enako kot pri 30 cm debelem zidu z 1 cm debelo izolacijo, kar pa je seveda znatno premalo.
 
Za toplotno izolacijo zunanjih sten lahko uporabimo različne izolacije, saj imajo te zelo podobne toplotno izolacijske lastnosti. Najpogosteje je to polistyren (stiropor), ter steklena ali kamena volna, v zadnjem času pa vse več pridobivajo na uporabi tudi lesna vlakna, celulozni kosmiči, ovčja volna, pluta ali poliuretanske plošče.  Pri izvedbi fasade je primerno izbrati čim debelejšo izolacijo, saj se z večanjem debeline toplotni prihranki povečujejo veliko bolj kot cena fasade. Če na primer namesto 5 cm debele izolacije izvedemo fasado s 15 cm izolacijo, se cena fasade poveča za okoli 20 %, medtem ko se toplotna prehodnost zniža za 50 %, glede na neizolirano steno pa celo za 80 %.

vrstni red sanacije objekta

Želite optimalno ugodje?
STENE: Poleg znižanja toplotnih izgub in stroškov ogrevanja s toplotno izolacijo prispevamo tudi k izboljšanju bivalnega ugodja. V neizoliranih hišah so notranje površine sten zaradi večjih toplotnih izgub bistveno hladnejše. Kljub višjim temperaturam zraka v prostoru nas pogosto zebe. Zato v ustrezno izoliranih hišah do zahtevanega ugodja pridemo pri nižjih temperaturah, s čimer še dodatno prispevamo k znižanju toplotnih izgub.
 
TLA: V starejših hišah podi proti terenu ponavadi niso izolirani. Zato so tla hladna in vlažna, po vogalih pa se pogosto začne nabirati plesen, ki se je kljub beljenju ne moremo znebiti. Hladnih tal, vlage in plesni se lahko znebimo le z ustrezno toplotno in hidro izolacijo, poleg tega pa je potrebno izolirati tudi kletne stene.
  
STREHE: Če pozimi pogledamo strehe stanovanjskih hiš prekrite s snegom opazimo, da je na nekaterih strehah snežna odeja še precej debela, na drugih pa iz snega že gleda del slemena, z žlebov pa visijo ledene sveče. Taka streha ni ustrezno toplotno izolirana, saj se sneg topi zaradi toplote, ki prehaja iz notranjosti stanovanjske stavbe.
 
Debelina izolacije strehe naj znaša vsaj 25 cm. V primeru, da je v mansardi bivalni prostor pa je priporočljivo, da je debelina večja, sama streha pa naj bo izvedena z zračno režo, ki omogoča prezračevanje strehe in izboljša toplotno izolacijo strehe.
 
Zamenjava oken vpliva na 50% zmanjšanje izgub
OKNA: K znižanju toplotnih izgub in toplotnih dobitkov poleti lahko prispevamo z vgradnjo ustreznih energetsko varčnih oken. V starejših stavbah, kjer so okna ponavadi lesena z dvojno zasteklitvijo z navadnimi stekli in brez tesnil na pripirah, predstavljajo toplotne izgube skozi okna celo do 50 % celotnih izgub. Zato je potrebno pri obnovi starejših zgradb najprej zamenjati okna. Na ta način bomo zaradi prehoda toplote za več kot 50 % znižali toplotne izgube, zaradi izboljšane tesnosti pa se bodo ventilacijske izgube znižale še za dodatnih 10 % do 20 %.
 
V sodobna okna danes proizvajalci vstavljajo dvoslojna termoizolacijska stekla z nizkoemisijskim nanosom in plinskim polnjenjem toplotne prehodnosti U=1,1 W/m2K. Na trgu obstajajo tudi termoizolacijske zasteklitve toplotne prehodnosti U=0,9 W/m2K in celo U=0,7 W/m2K, ki so nekoliko dražja.
 
Okvirji sodobnih oken so iz lesa, umetnih mas ali aluminija. Osnovne izvedbe oken z okvirji iz vseh navedenih materialov imajo podobne toplotno izolacijske lastnosti, le-te pa se lahko še izboljšajo z nanašanjem ali vstavljanjem dodatnih plasti toplotno izolacijskih materialov, dodatnih komor pri oknih iz umetnih mas ali aluminija, ter vstavljanjem boljših termo izolacijskih stekel.
 
Z izboljševanjem termo izolacijskih lastnosti raste tudi cena, ki se lahko poveča celo za 150 % in več.
 
Prednosti lesenih oken: lesena okna obogatijo bivalne prostore s toplino, zaščiten les ima dolgo življenjsko dobo in dobro prenaša velike temperature razlike, je dober toplotni izolator in okolju prijazen material, recikliranje pa ni potrebno.
 
Prednosti PVC oken: dobra toplotna izolacija, okvirje ni potrebno barvati, enostavna menjava stekla, dolga življenjska doba, požarna varnost in neobčutljivost na škodljivce.
  
vir: varčujem z energijo