Splošne smernice za sušenje in sanacijo stavb po poplavah

  
Pri poplavi so prostori stavbe navadno zaliti do višine, do katere je zalita tudi okolica. Prostori so zaliti daljše obdobje, praviloma dlje od desetih ur, zato se konstrukcije tlakov in zidov v tem času nasičeno navlažijo. Zaradi kapilarnega vleka se lahko zidovi navlažijo celo do pol metra ali celo meter nad ravnijo poplavne vode.
 

Koliko vode vpije konstrukcija, je odvisno od vpojnosti materialov, iz katerih so zgrajeni posamezni elementi. Nasičena vlaga opečnega zidovja znaša od 20 do 25 odstotkov mase zidu, kar pri 30 centimetrov debelem zidu pomeni približno sto litrov vode na kvadratni meter zidu. Betonski nosilni elementi in tudi talni estrihi pa se podobno kot betonski zidovi in zidni ometi navlažijo za 10 do 12 odstotkov njegove mase. Torej bo v okoli pet centimetrov debelem talnem betonskem estrihu od 12 do 15 litrov vode na kvadratni meter.

Izračuni tako pokažejo, da je v zidovju in tlakih prostora velikosti 20 kvadratnih metrov, ki je bil zalit do višine 1,5 metra, na začetku približno 3.500 litrov dodatne vlage. Za uspešno izvedbo sanacije notranjih opleskov moramo po zahtevah proizvajalcev stopnjo vlage v zidovih in ometih s sušenjem znižati pod vrednost pet odstotkov vlage glede na težo, v tlakih pa za vgradnjo novih lesenih finalnih tlakov na največ tri odstotke. Tako moramo čim prej iz vsakega tako velikega poplavljenega prostora odvesti vsaj dva tisoč litrov ujete vode.

---

To je bil zgolj začetek navodil - spodaj imate pripete navodila ZRMK-ja, ki jih je izdelal Jože KOS, univ.dipl.inž.grad.

smernice_za_susenje_in_sanacijo_stavb_po_poplavah1.pdf