Smotrnost in uporaba travne ruše

   
Prve travne ruše so izrezovali na pašnikih. Zaradi povečanega povpraševanja po kakovostnih travnih rušah v na novo urejenih okolicah stavb, na vrtovih in športnih zemljiščih so že kmalu začeli sejati izbrane vrste trave različnih sort. Tak, izjemno skokovit začetek rasti industrije proizvodnje travne ruše je bil v ZDA značilen že v poznih šestdesetih letih, kjer je približno 900 proizvajalcev gojilo rušo na 24 tisoč hektarih. Vrednost tedanje proizvodnje je že dosegla sto milijonov dolarjev (Turfgrass, D. V. Waddington in soavtorji, ASA, 1992).

Travna ruša je tudi pri nas vse pogosteje prvi odgovor na vprašanje, kako novogradnjo čim prej in kakovostno končati. Navadno je pogoj za dokončanje in predajo gradbene naložbe urejena okolica. Zemljišča, ki jih običajno zasejemo ob novogradnjah ali obnovitvenih delih, so očiščena navlake šele, ko so končana vsa notranja in fasadna dela. Vlagateljev ne zadovolji nekaj travnih bilk, ki poženejo po kakšnem tednu dni. Želijo si urejeno trato, čisto in brez plevela, potrebujejo le še urejeno košnjo. Predstavljajte si nov poslovni objekt uglednega podjetja, ob katerem so posejali travo kakšen teden pred njegovim odprtjem. Na dogodek povabijo številne goste, ti pa stojijo na okoliških zemljiščih v prahu, na redkih bilkah trave. Črna varianta te zgodbe vsebuje tudi možnost, da je prej močno deževalo … Priznajte si, da ne bi imeli prav dobrega mnenja o kakovosti novogradnje niti o vlagatelju – vašem partnerju.

Podobno se dogaja pri novogradnjah in obnovah individualnih hiš. Zahteve po urejenosti okolja, v katerem bivamo, postajajo večje. Negovana trava postaja simbol urejenosti tako individualnih hiš kot tudi večjih in velikih poslovnih stavb. Poznam že kar veliko slovenskih podjetij, ki skrbijo za svoj ugled tudi z urejanjem okolice svojih objektov.

Ponekod lahko najdemo vzorno urejene zelenice. Vzdrževanje kakovostne travne ruše pa ni preprosto. Z leti se v rušo naselijo različni, širokolistni in travni (navadno enoletni – termofilni) pleveli. V poletni vročini ljudje zalivajo rušo ob nepravem času in z neprimernimi količinami. Dognojevanje je prav tako pogosto nepravilno, pomanjkljivo ali pa ga sploh ni. Ljudje tudi poskušajo izboljšati rušo z vsemi »domačimi praksami« in postopki, o katerih slišijo. Največkrat jim ne uspe in obupajo. Že večkrat sem slišal izreči, da je lepo travno rušo teže vzdrževati kot rože.
 
Vendar to ni nujno res! Poznati moramo nekaj temeljnih zakonitosti. Tako kot pri gradnji objektov so tudi pri vzdrževanju kakovostne travne ruše »temelji« najpomembnejši.

– Zemljina, na kateri načrtujemo travno rušo, mora biti dovolj odcedna, lahko je ilovnata, vendar ji moramo dodati dovolj peska, da bo voda lahko prehajala. Z leti se mnoge zemljine povsem »zabijejo«. Tudi taka tla je treba globlje (vsaj 20 centimetrov) prekultivirati in jim dodati znaten delež peska, navadno nad 40 odstotki volumna kultivirane zemljine. Tudi dobro rušo vsaj enkrat na leto posujemo s peskom, najprimernejši je pran kremenčev pesek. S tem izravnavamo površino in zagotavljamo trajnejšo poroznost.

– Lepa travna ruša je monokultura, ki ji moramo zagotavljati »konkurenčnost«. Sestavljena je iz mešanice, lahko različnih vrst in sort, a vendarle le trav! Trave, ki sestavljajo rušo, tekmujejo za ista hranila enako (enaka globina, podobna moč črpanja …). Pleveli izkoriščajo tudi druge možnosti, globlje plasti, močneje črpajo, rastejo pa tudi pri visokih temperaturah in v senci. Praviloma so manj zahtevni in zato uspešnejši. Trave so prav zaradi tega manj konkurenčne. Travni ruši omogočamo konkurenčnost z rednim in pravilnim dognojevanjem, redno, tudi nižjo košnjo, ki jo plevelne rastline slabše prenašajo – počasneje od trav se tudi obraščajo in s tem razvijajo –, pravilnim zalivanjem v sušnih obdobjih … Uporabljena gnojila morajo biti namenjena prav za travno rušo: praviloma omogočajo počasnejše sproščanje hranil in njihovo ustrezno razmerje, ki pa ga izberemo glede na letni čas.
 
Travno rušo lahko tudi kupimo. V Sloveniji je kar nekaj proizvajalcev, v zadnjem času pa je dokaj kakovostna in pestra ponudba tudi na tem področju. Vsi slovenski proizvajalci travno rušo gojijo na naravnih, kmetijskih tleh, v tujini (predvsem na Nizozemskem) pa tudi na drugih rastnih podlagah.

Travna ruša mora biti stara vsaj leto dni, da je primerna za polaganje. Taka je kompaktna, dobro prekoreninjena, gosta in praviloma brez plevelov. Na polju se odreže s posebnim rezalcem, in sicer v trakovih širine med 30 in 45 centimetri ter debeline okoli 2 centimetra. Trakovi se zvijejo v role, naložijo na paleto, prepeljejo do naročnika in položijo na zemljišče. Kvadratni meter ruše je težak od 35 do 40 kilogramov. Tak »presadek« se ob rednem zalivanju in valjanju na pravilno pripravljenih tleh ukorenini že po dobrem tednu!

Trajnost presadkov ni omejena, pomembno je le še vzdrževanje. Cene za travno rušo se pri nas gibljejo okoli 1.400 tolarjev za kvadratni meter pri manjših naročilih in okoli tisoč tolarjev pri količinah do približno tisoč kvadratnih metrov. Za večje količine se s proizvajalci lahko dogovorite še ugodneje. Vsi ponujajo tudi dobavo in polaganje travne ruše, pridružuje pa se jim čedalje več vrtnarjev.

Za večje športne površine, predvsem nogometna in golfska igrišča, proizvajalci namensko gojijo travno rušo iz primerne mešanice trav. Taka športna zemljišča zahtevajo resnično kakovostno in trajno prepustnost za vodo, zato vrhnji rastni sloj vsebuje tudi 80-odstotni delež kremenčevega peska in le 20-odstotni delež zemljine ali šote. Na tako pripravljeno zemljišče seveda ni smiselno polagati travne ruše skupaj z zemljo, na kateri je rasla, saj ponikanje vode in izmenjava plinov ne bosta enakomerna. Za te namene najboljši proizvajalci travne ruše ponujajo dodatno storitev pranja (v Evropi sta le dva). Odrezano rušo po posebnem postopku sperejo z vodo in odstranijo vso zemljino, tako da ostanejo korenine povsem čiste. Taka ruša se še hitreje ukorenini, čeprav zahteva večjo pozornost in nego. Te storitve ponuja na primer podjetje Zehetbauer v bližini Dunaja.

Kakovostna travna ruša ni več sen in nedosegljiva želja. Za dokaj razumno ceno jo lahko dobite tudi vi. Njeno vzdrževanje je mnogo bolj preprosto kot vzgoja travne ruše enake kakovosti s setvijo. Velikokrat je tudi cenejše! Prepričan sem, da bo tako kot v drugih razvitih državah Evrope uporaba travne ruše za zatravljenje tudi pri nas postala nekaj povsem vsakdanjega.

Gorazd Nastran, univ. dipl. inž. agr. , Green Consulting, d. o. o.
www.korak.ws