Se kamnite strehe vračajo?

Smernice in priporočila projekta RoofOfRock se prenašajo v prakso
Se kamnite strehe vračajo?
   
Visokokakovostne plošče repenskega apnenca iz kamnoloma v Povirju so začeli uporabljati za obnovo streh objektov kulturne dediščine. Tako so že obnovili streho cerkve v Dolenji vasi, trenutno pa poteka obnova strehe župnijske cerkve v Podnanosu, ki je največja »skrlata« streha v Sloveniji. V prihodnje se na podoben način načrtuje obnova še najmanj dveh zavarovanih objektov.
RoofOfRock4

Uporaba takih apnenčevih plošč na širšem območju Krasa je bila priporočena v skupnih smernicah projekta RoofOfRock, ki ga je Geološki zavod Slovenije s projektnimi partnerji izvajal vzdolž Jadranske obale med Trstom in Dubrovnikom pred štirimi leti. Gre za plošče apnenca tipa repen, ki jih v kamnolomu natančno strojno odrežejo vzporedno z naravnimi razpokami, nato pa ročno obdelajo do primerne oblike za uporabo na strehi. Kamnino z istih lokacij so predvsem na južnem delu Krasa uporabljali že v daljni preteklosti, le da so bile plošče pridobljene popolnoma ročno.

Prenos projektnih smernic v prakso pomeni velik prispevek k varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, saj so imeli do zdaj lastniki objektov in izvajalci del velike probleme pri pridobivanju primernih plošč za obnovo streh.
  
vir: Geološki zavod Slovenije
 
Vir:
26. februar 2019