Sanacija poškodovane fasade

     
Razpoke zaradi posedanja dela objekta
Zaradi diferenčnih posedkov objekta ali drugih napetosti se na fasadi lahko pojavijo razpoke. V takih primerih je za uspešno sanacijo fasade potrebno odkriti natančen vzrok poškodb (vključiti statika ali drugega ustreznega izvedenca). Fasado je možno sanirati šele po odpravi vzrokov za nastale poškodbe.
  
Razpoke zaradi staranja fasade
S starostjo fasadni omet izgublja elastičnost. Zaradi tega se na fasadi lahko pojavijo tanke razpoke, ki ogrožajo vodoodbojnost fasade. Razpoke katerih širina  je do 0,2 mm je možno sanirati s posebno vodoodbojno raztopino. Proizvajalci teh sredstev imajo raztopine oziroma premaze za vsako vrsto ometa posebej. Običajno je potrebno zaradi zgleda po sanaciji razpoke premazati omet s fasadno barvo.

Stiki
Stiki med okni in zidom, okenskih policah, balkonih, diletacijah so običajno zakitani s silikonskimi kiti. Staranje kitov lahko privede do slabega tesnjenja in pojava razpok. Take stike je potrebno pregledovati in po potrebi obnoviti.

Plesen
Lišaji in alge se nahajajo povsod. Pod določenimi pogoji se pospešuje njihov nastanek in razvoj. Nahajajo se tako v bivalnih prostorih kot na zunanjih delih objektov (žlebovi, strehe,…).
 
Plesen na stenah objektov se razvije v primeru prisotnosti alg v zraku, dovolj velike vlažnosti, primerne hrapave podlage na katero se dobro oprimejo, primerne temperature, svetlobe in ugodnega pH – od 4,5 do 6,5. Nekatere alge preživijo brez vode tudi pri višjih temperaturah, razraščajo pa se ponovno pri ugodnejših pogojih.
 
Če se na fasadi pojavijo madeži, je treba najprej preveriti, kakšne vrste so in kateri so odločilni vzroki za njihov nastanek. Ali gre za alge, glive oziroma celo lišaje, se lahko nedvoumno ugotovi samo s pomočjo mikroskopa. Nečistoče in alge v splošnem pomenijo zgolj optično pomanjkljivost, medtem ko glive in lišaji lahko fasado poškodujejo. Zato je smotrna vključitev strokovnjaka za fasadne sisteme. Pri sanaciji je potrebno izbrati pravilne materiale, saj napačno izbrani povečajo možnost nastanka razpok na zaključnem sloju in s tem lahko povzročijo poškodbe toplotne zaščite.       
 
Vzroki
Na neizoliranih fasadah se pojavlja plesen na severni in vetrovni strani, podzidki in fasadi, ki je v senci (zaradi drevja,..) ter na delih fasade kjer je omet omočen zaradi poškodovanih in neočiščenih žlebov,  zamakanj, nepravilno izvedenih zaključkov okenskih polic, balkonov, prizidkov,…

Preprečevanje in vzdrževanje objekta
Nastanek plesni pri neizoliranih fasada preprečujemo z odstranjevanjem vzrokov zaradi katerih nastaja plesen. To dosežemo s čiščenjem žlebov, kontrolo pojava razpok, čiščenjem snega, z odstranjevanjem drevja ob fasadi, kontrolo drenaže oziroma odvajanje meteornih vod od objekta, takojšnja popravila netesnosti žlebov, žlot, okenskih polic, balkonov, ….
 
Zaščitnemu sloju fasade se sčasoma zmanjša vodoodbojnost, zato jo je treba obnoviti z ustreznim opleskom.

Na izoliranih fasadah se pojavlja plesen zaradi večje vlage na zaključnem sloju in zaradi konstrukcijskih oziroma izvajalskih napak. Zaključni sloj ima zaradi nižje temperature večjo vlažnost, ki je pogoj za razvoj plesni. Vlago na zaključnem sloju povečuje tudi visoko drevje, ki je zasajeno ob objektu.
 
V praksi je največ napak zaradi premajnih žlebov in odvodnih cevi, slabo odvajanje mateornih vod, pregrobe površine zaključnega sloja fasade ter nepravilno izvedena zaščita pred škropljenjem (napušči, terase, okenske police,…).
 
Pri izdelavi fasade je treba upoštevati dovolj velik čas mirovanja, da se posamezni sloji lahko posušijo.
 
Proizvajalci toplotnoizolacijskih sistemov, ki imajo v svojem programu tudi zaključne sloje fasade proizvajajo ali pa priporočajo sredstva za sanacijo plesni in alg.
 
Toplotnoizolativne fasade se tudi starajo. Staranje se kaže v zmanjšani funkcionalnosti in slabem izgledu. Vzdrževanje fasade vključuje vse ukrepe, ki glede na  različne vplive okolja zagotavljajo trajnost toplotnoizolativnih fasad. Prenova ponovno vzpostavlja želeno začetno funkcionalno stanje in daje fasadi nov izgled. S  prenovo preprečimo nastanek usodnih poškodb fasadnih površin in se s tem izognemo večjim in dražjim posegom.
 
Zaradi tega, da je čas do obnove fasadne površine čim daljši je potrebno posvetiti pozornost pri izbiri zaključnega sloja fasade.
 
Zaključni fasadni ometi pri tankoslojnih fasadah so lahko zaribani, glajeni, valjčkani, brizgani ali strugani.
 
Pomembno pri izbiri je:
- da so vremensko odporni
- da ne vpijajo vlage
- da so paropropustni.
 
Razlikujejo se po sestavi in jih delimo v glavnem na naslednje skupine:
- mineralni omet (cement, apno, pesek granulacije do 3 mm, pigmenti, aditivi)
- omet na osnovi umetnih smol v pasti (organsko vezivo, mineralna polnila, pigmenti, aditivi, voda), debeline okrog 2 mm
- silikatni (kalijevo vodno steklo, mineralna polnila, pigmenti, aditivi, voda), debeline 1.5 – 2 mm. Vodoodbojen, vremensko odporen, dobro prepusten za vodno paro in CO2, enostaven za obdelavo.
- akrilni, (100 % akrilno vezivo, polnila, aditivi), DPR, PMR, debeline okrog 2 mm, vodoodbojen, vremensko odporen, paroprepusten, dobro mehansko odporen, enostaven za obdelavo.
- silikonski zaključni omet (silikonske smole, organska veziva, mineralna polnila, barvila, dodatki, voda). Zelo vodoodbojen, vremensko odporen, pralen, dobro prepusten za vodno paro, enostaven za obdelavo.
- poleg teh imajo proizvajalci tudi omete posebne sestave, ki so jih sami razvili

 
Vir: Energetsko svetovalna pisarna Kočevje