Pri starejših hišah najpomembnejša debelina izolacije

 
Pri starejših stavbah je primerna debelina toplotne izolacije pogosto najučinkovitejši energetski varčevalni ukrep, ki lahko zelo zmanjša porabo energije. Na drugi strani sta pri novogradnjah za manjšo porabo energije pomembni tudi uporaba obnovljivih virov in njihova učinkovita izraba.

 

Za boljšo izolacijo so pri starejših stavbah potrebni toplotno-izolacijski ukrepi na netransparentnih delih ovoja, kot je na primer izolacija podstrešja, zunanjih sten in tal v neogrevani kleti. Poleg tega so pomembni tudi ukrepi na transparentnih površinah - na primer pravilna vgradnja energetsko učinkovitih oken in senčil. Pri prenovi stavb so ukrepi na ovoju praviloma med dražjimi in imajo kljub velikim energetskim prihrankom daljšo vračilno dobo naložbe kot na primer ukrepi na ogrevalnem sistemu, opozarjajo na Gradbenem inštitutu ZRMK.

 
Prihranki že s spremembo navad

Pri novogradnjah, ki so praviloma že kar dobro toploto izolirane, sta pomembni tudi uporaba obnovljivih virov energije in njihova učinkovita izraba, pravi Silvija Kovač z Gradbenega inštituta ZMRK. Tako je zelo pomembna pravilna izbira ogrevalnega in prezračevalnega sistema, priprava sanitarne vode in varčna raba električne energije. Sogovornica pri tem dodaja, da lahko sami brez večjih stroškov veliko naredimo že s spremembo energetsko potratnih bivalnih navad.

 
Kmalu še strožji predpisi

Starejše, pomanjkljivo izolirane stavbe, lahko sicer porabijo tudi prek 200 kilovatnih ur za kvadratni meter energije na leto za ogrevanje, pri čemer pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah to omejuje na od 60 do 80 kilovatnih ur za kvadratni meter, poudarja Miha Praznik iz ZRMK. Pri tem dodaja, da je v kratkem pričakovati še strožje predpise, saj je Slovenija k povečanju energetske učinkovitosti stavb in k preverjanju škodljivih vplivov gradnje na okolje zavezana tudi z direktivami EU.

 
Debelejša izolacija in boljša okna

Celostne energetske prenove starejših stavb lahko obsegajo tudi arhitekturno in statično prenovo, z različnimi ukrepi pa se že lahko približamo razredu energijsko varčnih hiš. Pri teh letna poraba energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ne presega 50 kilovatnih ur za kvadratni meter na leto, dosežemo pa jo s povečano debelino toplotne izolacije, boljšimi okni, varčnim in energetsko učinkovitim ogrevanjem.

 
Izgube toplote petkrat manjše

Pri nizkoenergijskih hišah poraba energije za ogrevanje ne sme preseči 30 kilovatnih ur za kvadratni meter. Pri taki hiši so specifične toplotne izgube petkrat nižje kot pri klasičnih stavbah, vgrajen pa imajo tudi sistem energetsko učinkovitega mehanskega prezračevanja prostorov.

 
Pasivne hiše brez toplotnih mostov

Energijsko najmanj potratne so sicer tako imenovane pasivne hiše, kjer smemo za ogrevanje porabiti do 15 kilovatnih ur za kvadratni meter na leto, električne energije do 18 kilovatnih ur za kvadratni meter, poraba skupne primarne energije pa mora biti manjša od 120 kilovatnih ur za kvadratni meter na leto, je povedal Praznik. Toplotne izgube so v takšnih hišah desetkrat manjše kot pri klasičnih hišah, hiša pa mora biti zgrajena brez toplotnih mostov. Enakomerno temperaturo notranje površine ovoja pozimi in poleti zagotavljamo z izdatno toplotno izolacijo (od 25 do 40 cm) na zunanjih nepresojnih obodnih površinah, ter z visoko energetsko učinkovitimi okni s trojno zasteklitvijo.
 

Nasvet: Kako poceni obnoviti starejšo hišo
Pred obnovo starejše hiše poiščite brezplačno pomoč energetskosvetovalnih pisarn okoljskega ministrstva, svetujejo strokovnjaki. Pri starejših hišah kot tudi večstanovanjskih zgradbah se mora investitor najprej pozanimati o prednostih izvajanja ukrepov energetske sanacije na ovoju stavbe ter na instalacijah znotraj stavbe. Tehnične rešitve so za posamezna področja različne, zato je za lastnika stavbe pomembno, da so mu znane prednosti in slabosti posameznih različic obnove stavbe, pravijo strokovnjaki z Gradbenega inštituta ZRMK. Na splošno velja, da imata vsaka stavba in vsak investitor lastne rešitve, te pa so pogojene z energetsko učinkovitostjo, udobnostjo bivanja, uporabo stavbe in nenazadnje z ekonomiko. M.PU.

 

Prispevek je povzet s spletne strani Financ (avtor Andraž Hafner) in je dostopen tukaj.