Preprečevanje kapilarnega dviga v temeljih

Postopek kako sanirati cokel, ki propada zaradi dviga kapilarne vode
Preprečevanje kapilarnega dviga v temeljih
      

Hiša stoji na temelju, ki je v zemlji, del zidu višine 0.5 - 1 m nad terenom imenujemo podnožje ali cokel. Starejše hiše so običajno brez hidroizolacije ali pa je ta nepopolna, zelo stare hiše so celo brez temeljev, kot jih poznamo danes. Pri sanaciji moramo rešiti dva problema. Pri je zaustavitev dviga talne vlage v podnožje zidu, drugi je odprava toplotnega mostu. Obe napaki vlažita zunanji zid na notranji strani, na katerega pride plesen. Plesen je posledica (tudi povečan % vlage v zraku in toplotne izgube), vzroka pa sta dva, vsak se rešuje posebej.

Na slikah je predstavljen sistem zaustavitve (hidroizolacije) kapilarne vlage s hidrofobno silikonsko tekočino Kemasol (Kema Puconci). Njihovi strokovnjaki naredijo brezplačen načrt sanacije, zato jih je vedno smiselno prositi za pomoč. V podnožje zidu se tesnilna tekočina vnaša z vlivanjem v izvrtane luknje, da lahko prepoji zid po celotnem prerezu. Sistem je dober in deluje, a reši le en del problema (zaustavi dvig talne vlage), ne pa drugega (toplotni most), ki se rešuje s toplotno izolacijo. Več v »Toplotni mostovi pri temeljih«.

Da bo sistem zaustavitve kapilarne vlage resnično deloval, ga moramo narediti pod višino notranjih tlakov, bolj natančno pod višino horizontalne hidroizolacije (Izotekt) tlakov. To pomeni tudi pod višino toplotne izolacije tlakov. V bivalnih prostorih naj bo ta 15 cm, v pomožnih in neogrevanih pa 5 cm. Če to nikakor ne gre, je možno zaporo kapilarne vlage postaviti višje, bočno zaščito pred vlago v notranje tlake pa dosežemo z dvigom hidroizolacije na steno, največ do vrha bodočega estriha.

Žal ni nič od tega upoštevano v primeru iz fotografij. Tesnilni sloj se dela nad višino notranjih tlakov, toplotna izolacija pa bo v najboljšem primeru prišla do asfalta. Zato bo tu nastal nov in še bolj izrazit toplotni most, ki bo povzročil v bivalnih prostorih na stiku stene in tlaka plesen. Navlaženje bo dvojno. Zaradi previsoko postavljene zapore še vedno od talne vlage, zaradi neupoštevanja pravila montaže toplotne izolacije na fasadi »pol metra čez« tudi zaradi kondenzirane vlage. Rezultat. Problemi ostanejo nerešeni, posledice tudi, lastnik se je le znebil kupčka denarja.
   

Zid se vrta v dveh "cik-cak" vrstah, razdalja med njima naj bo 10-20 cm, med posamezno luknjo pa 12 – 15 cm. Vrtamo pod kotom od 30° do 40° s premerom vrtine med 28 in 32 mm. Globino vrtanja uravnavamo tako, da je konec vrtine 5 - 7 cm pred zidom nasprotne površine. Zidove debelejše od 50 cm moramo vrtati z dveh strani. Praviloma se vedno odstrani ves stari navlaženi omet najmanj do višine, do katere se pojavlja vlaga.

Skica prikazuje postopek vnašanja hidrofobne tekočine in rezultat, ki prepreči dvig talne vlage v podnožje zidu.

Podnožje opečnega zidu (cokel) je pripravljeno za vlivanje tesnilne tekočine. Pri kamnitih zidovih vlivamo v fuge, kar pomeni, da moramo predhodno nujno odstraniti omet.

Sistem vlivanja je enostaven. Tekočino nalivamo v lijake toliko časa, kot jo je zid sposoben vpijati, vendar najmanj en dan. Po popolni prepojitvi zidu morajo vrtine ostati odprte od 30 - 60 dni, da potečejo vse potrebne kemijske reakcije s CO2 iz zraka.

V podnožje zidu (cokel) se vliva tesnilna tekočina brez pritiska. Okvirna poraba je 6 do 8 l/m za 40 cm debel zid oziroma okrog 20 litrov po m2 prereza zidu. Dejansko pa je odvisna od poroznosti, vlažnosti in debeline zidu.

Vir: Nacionalna energetska pot (NEP) - http://nep.vitra.si/

 
Vir:
29. julij 2011
 
 
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah
Gradnja objektov Dežman d.o.o. Že od leta 1964 - z občutkom!