Pregledi in sanacije kanalizacije

Stanje kanalizacijskih sistemov v Sloveniji in tudi drugje po Evropi je slabo. Predvsem se težave pojavljajo pri vzdrževanju kanalizacijskih sistemov, ki pogosto ne tesnijo. A vprašljivi niso le stari sistemi, precejkrat se netesnost pokaže tudi pri novogradnjah, velika težava pa so tudi maščobe in odpadna olja, ki prek kanalizacije prodirajo v okolje.

Zato je v kanalizacijske sisteme nujno potrebno vgraditi oljne in maščobne lovilnike, saj kar 80 odstotkov odpadnih voda iz restavracij in hotelov preide v kanalizacijo brez teh lovilnikov, s tem pa se onesnažujejo reke in podtalnica. Podobno velja za različne javne površine, kot so parkirišča ter tudi garaže in garažne hiše, kjer obstaja nevarnost razlitja olja ob nesrečah. Oljni lovilniki ločijo odpadno vodo od olja ter s tem onemogočajo prodor nevarnih snovi v okolje.
 
Sodobne tehnologije za iskanje in sanacijo netesnosti
Kanalizacijska omrežja na splošno so zelo slabo vzdrževana. A obstajajo rešitve. Z tehnologijami za pregledovanje kanalizacije s kamerami (Kanal TV) in tesnosti napeljav z zrakom ali vodo lahko najdemo še tako majhno napako v sistemua. Najprej se preveri tesnost kanalizacije med dvema jaškoma. Če se pokaže, da napeljava ne tesni, se nato uporabi naprava, s katero se preveri vsak spoj posebej. Če so vsi spoji tesni, pomeni, da je razpoka na cevi.
 
Napake v kanalizaciji, kot so razpoke, netesnosti na spojih ali podobno, je možno zanesljivo sanirati tudi brez izkopa.
 
Težave niso zgolj na starih ceveh
Tukaj je težava tudi v projektiranju novih kanalizacijskih sistemov, predvsem v uporabi pravokotnih zavojev v sistemu in T-priključkov stranskega na glavni odtočni kanalizacijski vod. Na teh mestih se namreč zaradi vrtinčenja odpadne vode nabira mulj, ki sčasoma lahko zamaši cevi. Če je kot priključka bolj poševen, na primer 45 stopinjski, pa se mulj ne nabira, saj ima voda bolj prost pretok.
 
Kot slabost pri načrtovanju kanalizacije je največkrat tudi preveliko število jaškov v objektih. V posameznem objektu je tako vgrajenih tudi štiri do pet jaškov. Težava pa je, da je vsak jašek pravzaprav nekakšna minigreznica, predvsem zaradi slabe izvedbe dotokov in odtokov iz jaška. Danes takšnega števila jaškov ne potrebujemo, pravzaprav je dovolj le en, saj lahko celoten sistem cevi pregledamo in saniramo s sodobnimi tehnologijami.
 
Velik problem v Sloveniji pa je tudi v neodgovorno ravnanje okoljskih inšpektorjev. Pogosto se namreč dogaja, da prebivalci čistijo svoje greznice, vsebina pa pristane v bližnjih rekah ali drugje v naravnem okolju. Tako ravnanje je neodgovorno in dolgoročno vodi v onesnaženje našega življenjskega okolja, zato bi morali inšpektorji bolje nadzirati kršitelje in jih kaznovati.