Potek vzdrževalnih del pri nepremičninah

Vsaka nepremičnina se stara in starejša kot je, več vzdrževalnih del potrebuje. Nobena stvar ni večna in redno potrebujejo vzdrževanje in menjanje.
Potek vzdrževalnih del pri nepremičninah

             
Določena vzdrževalna dela je potrebno opraviti po določenem času. Gospodarjenje s stanovanjsko hišo lahko razdelimo na 6 obdobij.

Obdobje do 15 let
V tem obdobju so potrebna manjša popravila. Zamenjamo tapete, obnovimo premaze kovinskih in lesenih elementov, pregledamo sanitarno in vodovodno opremo, pregledamo plinske in ogrevalne naprave, električne naprave, popravimo ravne strehe, kleparske dele in snegolove.

Obdobje od 15 do 35 let
V tem obdobju se pojavijo prva večja vzdrževalna dela. Potrebna je obnova dimnika, fasade, lesenih napuščev, kleparskih delov, strešne kritine, okenskih polic, vodnih in plinskih inštalacij, gospodinjskih aparatov, zamenjava lesenih in kovinskih ograj, popravila oken, vrat, ravnih streh, zamenjava radiatorjev, električne instalacije in kotlov centralne kurjave.

Obdobje od 35 do 50 let
V tem obdobju je potrebno opraviti večja popravila. Potrebno je popraviti omete in obrizgati fasade, obnoviti trajnejše strešne kritine in obrobe iz bakrene pločevine, zamenjati okna, vrata, ladijske pode, lamelne pode, keramične ploščice, kotle centralne kurjave.

Obdobje od 50 do 60 let
V tem obdobju so potrebna le manjša investicijska vzdrževalna dela, če smo do sedaj hišo redno vzdrževali.

Obdobje od 60 do 80 let
Opravimo vsa dela, ki jih opravimo v obdobju od 35 do 50 let, poleg tega pa še delno saniramo ali zamenjamo konstrukcijske dele objekta, ki so leseni ali kovinski. V tem obdobju so stroški vzdrževanja najvišji.

Obdobje od 80 do 100 let
V tem obdobju se odločimo za nadomestno gradnjo ali pa izvedemo prenovo objekta. S prenovo podaljšamo ekonomsko življenjsko dobo za 20 let, hkrati pa dvignemo uporabno vrednost.

Stroški vzdrževanja so lahko različni, povezani pa so s kakovostjo gradnje. Začne se že pri projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. V idejnem projektu se namreč določajo konstrukcijske zasnove in materiali od katerih je odvisna trajnost objekta. Stroške vzdrževanja dvigujejo varčevanja pri gradnji na račun kakovosti uporabljenih materialov, nestrokovno izvedenih del in pomanjkljivega nadzora gradnje. Ko je gradnja zaključena, je na stroške mogoče vplivati tudi s pravočasnimi in kvalitetnimi vzdrževalnimi deli.

Potrebe po vzdrževanju so odvisne od življenjske dobe tako hiše kot tudi uporabljenih materialov. Pri tem ločimo tehnično življenjsko dobo in ekonomsko življenjsko dobo. Tehnična življenjska doba predstavlja trajnost elementov konstrukcije, ekonomska življenjska doba pa predstavlja še rentabilno izkoriščanje objekta.

Tehnična življenjska doba:

  • kleparska dela: 25-30 let,
  • keramične ploščice, estrihi: 30-40 let,
  • okna (lesena s premazom), ključavničarska dela, steklarska dela: 25-35 let,
  • vrata: 40-80 let,
  • roloji, žaluzije, prezračevalne naprave, električne instalacije 20-30 let,
  • ogrevalne naprave: 20-25 let,
  • plinska in vodovodna napeljava: 25-40 let,
  • opečna kritina: 40-60 let,
  • talne obloge, kritina ravnih streh: 15-30 let.

Povprečna ekonomska življenjska doba:

  • enodružinska hiša masivne gradnje: 60-80 let,
  • enodružinska hiša lahke gradnje: 40-50 let,
  • mestni objekti s stanovanji v najemu: 50-80 let,
  • stanovanjski in poslovni objekti v mestih: 60-80 let,
  • poslovni in pisarniški objekti: 60 let,
  • nakupovalni centri: 40 let,
  • industrijski objekti 30-40 let,
  • stanovanjski in gospodarski objekti: 80-100 let.
 
Vir:
30. november -0001