Obnova starejše hiše pod spomeniškim varstvom

  
Pri prenovi stare hiše, ki je po možnosti še pod spomeniškim varstvom, se novopečeni lastnik sreča z obilico težav in problemov. Za začetek mu življenje »zagreni« služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki vestno in v skladu z vsemi zakoni in predpisi napiše kulturnovarstvene pogoje, pri katerih je za povprečnega bralca najpogosteje uporabljena beseda »ne« v različnih kombinacijah.
  
Ko se lastnik prebije čez prepovedi in ugotovi, da obstaja tudi strokovna javna služba, Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki ima mnogo strokovnjakov, ki mu lahko pomagajo pri prenovi, se na koncu predora prižge lučka upanja. Lastnik, opremljen s strokovnimi izhodišči, ve, na koga se lahko obrne s strokovnimi vprašanji, a pred njim je nova naloga. Vse napisano in izrečeno mora prenesti v prakso. In tukaj se spet zaplete. Potrebuje dobre obrtnike, ki morajo obvladati stare materiale in stare tehnike, lepo pa je tudi, če niso predragi.
  
Večina obrtnikov tega znanja žal nima in ko pridejo na ogled hiše, so najprej zgroženi nad pisanjem strokovne službe, ki zahteva od lastnikov oz. od njih nemogoče in ki nima pojma, da obstajajo novi, sodobni, hitri materiali, ki imajo najboljše možne karakteristike.
  
Še najbolje pa je, če se odločimo za novogradnjo, saj je manj problemov!? Žal novim hišam manjka samo ena bistvena lastnost – niso stare, nimajo tradicije in nimajo vrednosti, ki jo težko merimo z denarjem.