Ni vseeno, kdaj postavimo ograjo

Ograje, ki jih postavimo okrog doma, so običajno namenjene omejevanju dostopa tujih oseb na parcelo, dvorišče ali vrt in s tem zagotavljanju zasebnosti. Kakšno ograjo lahko postavimo in katera dovoljenja potrebujemo zanjo, smo preverili na ministrstvu za okolje in prostor.
Ni vseeno, kdaj postavimo ograjo
   
Načeloma velja, da za ograjo, ki je gradbena konstrukcija, potrebujemo gradbeno dovoljenje. Samo če je ograja glede na način gradnje enostavni objekt, gradbeno dovoljenje ni potrebno, ampak zadostuje lokacijska informacija. Ta opredeljuje, da je glede na določbe občinskega izvedbenega prostorskega akta gradnja ograje na določenem zemljišču dopustna oziroma mogoča.

Za ograjo, ki jo gradimo hkrati s hišo in je torej predvidena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za hišo, ni treba pridobivati ne lokacijske informacije ne posebnega gradbenega dovoljenja. Postavitev ograje je namreč ena od faz gradnje hiše in ograja v tem primeru ni objekt, ki se gradi samostojno. Seveda mora biti ta natanko takšna in mora stati natanko tam, kot je zapisano v gradbenem dovoljenju za hišo.

Ograja, ki jo nameravamo postaviti okrog hiše, v kateri že živimo, je v zakonu o graditvi objektov predvidena kot pomožni objekt in sodi med enostavne objekte, za katere običajno zadostuje lokacijska informacija. Gradbeno dovoljenje ni potrebno, če je v lokacijski informaciji vidno, da je gradnja v skladu z občinskim izvedbenim prostorskim aktom, njena velikost, način gradnje in odmik od meje sosednjih zemljišč pa so v skladu z občinskimi predpisi. Seveda je treba pri tem upoštevati tudi določbe zakona o graditvi objektov, po katerih mora biti ograja najmanj pol metra oddaljena od meje sosednjega zemljišča, njena konstrukcija pa ne sme posegati v sosednje zemljišče, če ni določeno drugače z občinskimi predpisi.

Zakon in drugi predpisi
Splošni pogoji glede postavitve ograj so zapisani v zakonu o graditvi objektov, podrobneje pa jih urejajo občinski izvedbeni prostorski akti in drugi predpisi, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor: »Za postavitev na zemljišču na zavarovanih območjih (z vidika narave, vode, kulturne dediščine) so lahko posebni pogoji določeni v posameznih področnih predpisih. V področnih zakonih oziroma podzakonskih predpisih so določeni tudi posebni pogoji za postavitev ograje na zemljišču v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture (ceste, plinovod, daljnovod). Če gre za medsosedsko ograjo, je treba upoštevati tudi stvarnopravni zakonik.«

Za njeno postavitev je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, razen kadar gre za enostaven objekt (3. člen zakona o graditvi objektov). Če ograja izpolnjuje pogoje za nezahteven objekt, se gradbeno dovoljenje pridobi po preprostejšem postopku, na podlagi manj obsežne dokumentacije, pravijo na ministrstvu. Kateri so enostavni in nezahtevni objekti, je zapisano v uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost.

Med nezahtevne objekte sodijo ograje, nižje od 2,2 metra, izjema so ograje za pašo živine, nižje od metra in pol. Enostavni objekti so varovalne in protihrupne ograje do 2,2 metra (kot pomožni cestni objekti), varovalne ograje do 2,2, metra (kot pomožni obrambni objekti), ograje za pašo živine do 1,5, metra (kot pomožni kmetijsko-gozdarski objekti).

Na ministrstvu opozarjajo, da se tudi enostavni objekti ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskimi akti. Investitor mora imeti pravico graditi na zemljišču, pridobiti mora soglasja (če je objekt na zemljišču v zavarovanem območju ali v varovalnem pasu), izpolnjeni pa morajo biti tudi drugi pogoji iz uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
  
vir: deloindom.si
 
Vir:
15. junij 2011
 
 
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Gradnja objektov Dežman d.o.o. Že od leta 1964 - z občutkom!