Kotiček za sprostitev, uživanje in osvežitev

 
Marsikdo od tistih, ki imajo na voljo dovolj prostora, si na svojem vrtu prav zato omisli tudi bazen. Ali pa bazenček. Konec koncev ne potrebujemo bazena olimpijskih dimenzij – osvežitev in sprostitev v vodi si lahko privoščimo tudi v dva krat dva metra velikem (majhnem) bazenu. Kopalna sezona na prostem je pri nas zaradi klimatskih razmer resda omejena zgolj na dva ali tri poletne mesece, kar pa še ne pomeni, da bi se morali odpovedati vodnim užitkom na svojem vrtu.
 
Postavitev bazena prepustimo strokovnjakom, ki nam bodo tudi povedali in razložili, kaj vse bo še treba postoriti, preden bo bazen dejansko stal na našem vrtu. Če razmišljamo o klasičnem betonskem bazenu, je za nasvet priporočljivo povprašati še statika in arhitekta. Gradnja takšnega bazena je vsekakor zahteven projekt. Dokaj zahtevna, a malo bolj preprosta je gradnja tako imenovanih liner bazenov, ki jih z izbranimi bloki nadzidamo na ustrezno betonsko podlago.
 
Manj težav oziroma manj dela bomo imeli, če se odločimo za poliestrski ali montažni bazen. Poliestrski bazen, na primer, običajno dobimo v kompletu z ohišjem bazena in z vso dodatno opremo. Če smo se odločili za takšnega, bo potreben manjši gradbeni poseg, saj ga bo treba vkopati v tla. Delno (lahko tudi v celoti) bo treba v tla vkopati montažni bazen, vendar le, če smo se odločili za kakšno drugo obliko kot okroglo. Montažni bazen okrogle oblike namreč ne potrebuje dodatnih opor in konstrukcij, zato ga lahko postavimo na katero koli ravno površino.
 
Če nam na vrtu primanjkuje prostora za postavitev »pravega« bazena, pa si lahko omislimo manjši bazen, ki ga lahko postavimo v praktično kateri koli prosti kot na vrtu. Takšne vrtne bazene poznamo pod različnimi imeni – vroča kad (hot tub), vrelec (spa), whirlpool in podobno. Ohišje vroče kadi je običajno iz lesa, ohišje vrelca iz plastične (akrilne) mase, oboje je opremljeno s sistemom za ogrevanje vode, spa pa še z masažnimi šobami, tako kot whirlpool.
 
Bazeni iz akrilnih mas in poliestra nam nudijo vso potrebno udobje, opremljeni so z vrhunskimi masažnimi sistemi, pa vendar se marsikdo raje odloči kar za vročo kad z ohišjem iz lesa. Umetna masa lahko namreč v naravnem okolju vrta deluje nenaravno, les pa se lepo poda v zeleni kotiček. Tudi vroče kadi so lahko opremljene z masažnim sistemom, ker pa so v njih običajno lesene klopi, lahko v kadi le sedimo. Tistih, ki prisegajo na naravne materiale, malce »neudobja« sploh ne moti, saj pravijo, da še tako udoben bazen iz umetne mase ne more nadomestiti vonja po lesu in občutka, ki ga daje dotik naravnega lesa. Če v bližini raste še kakšno dišeče zelišče, na primer sivka ali rožmarin, bomo zleknjeni v topli vodi še bolj uživali.
 
Ne glede na to, kakšen bazen krasi naš vrt, moramo poskrbeti, da v vodo ne bomo nosilli umazanije, zato je tla v okolici bazena pripročljivo tlakovati. Če je tisti del vrta, kjer stoji bazen, vsaj nekoliko zaščiten pred dežjem in premočnim soncem, lahko tla »tlakujemo« tudi z lesom. Enako velja na primer za plato, na katerem stoji vrtna garnitura. Les bo v naravnem okolju še posebej lep. Sicer pa lahko posamezne dele vrta tlakujemo z različnimi materiali, ali materiale med seboj tudi kombiniramo.
Lahko se odločimo za naravni kamen, ki ga v trgovinah z gradbenim materialom dobimo v obliki že obdelanih plošč ali v obliki »nalomljenih« kosov, na voljo pa je v različnih barvah. Teraso oziroma kotiček na vrtu lahko tlakujemo z betonskimi ploščami, ki imajo lahko grobo zrnato ali pa gladko brušeno površino. Tu je še klinker oziroma ploščice iz klinkerja; pri polaganju takšnih ploščic moramo vedno uporabljati lepilo, ki je odporno proti zamrzovanju. Enako velja, če smo se odločili, da bomo tla prekrili s keramičnimi ploščicami za polaganje na prostem.
 
Betonske plošče, tlakovce iz betona, klinker in naravni kamen lahko uporabimo tudi za tlakovanje vrtnih potk in poti, stopnic, z njimi lahko tlakujemo dovozno pot oziroma dostop do hiše ... Nekaterim je všeč, če so vrtne poti posute z nekoliko bolj grobim peskom ali drobnimi kamenčki. V tem primeru je priporočljivo, da ob potki naredimo obrobe, ki bodo takrat, ko bo deževalo, preprečevale, da bi se pesek spiral na trato. Obrobe lahko naredimo iz že pripravljenih robnikov, lahko se odločimo za lesene čoke, ki jih na obeh straneh vrtne poti zabijemo v zemljo, tisti, ki imajo veselje s tovrstnimi »gradbenimi« opravili, pa se lahko pozabavajo s polaganjem granitnih kock ali ploščatih kamnov bele barve.
 
Ba. P.
Delo in dom, 18.06.2003