Kako se lotiti obnove?

Soglasja za spremembo inštalacij Pajčevinaste sledi vlage nas opozarjajo na pritisk podtalnice V starih nanosih beleža tudi jajca in kravjeki
Kako se lotiti obnove?

      

Ob poplavi novih stanovanj s tipskimi in nefunkcionalnimi tlorisi je pravi izziv prenoviti starejši objekt in ga preoblikovati v funkcionalno bivalno enoto, ki bo kos našim potrebam. S poznavanjem novih tehnik in materialov lahko staro in neuporabno stanovanje spremenite v prijeten bivalni prostor, meni Srečko Krč s spletnega portala GRADIMO.com, ki nam je opisal postopek obnove.

Stara stanovanja v različnih pogledih ne ustrezajo zdajšnjim življenjskim potrebam. Stene in zidovi lahko zdržijo več desetletij ali pa celo stoletij, druga tehnična oprema pa dosti manj. Prenova stanovanja je resda odločitev posameznika, ki v njem živi, vendar pa moramo za vsa dela, ki zadevajo glavne nosilne dele in vidno vplivajo na zunanji videz stavbe, pridobiti soglasja ustreznih ustanov. Prav tako moramo dobiti soglasje za spremembo inštalacij, ki bodo po prenovi večji odjemalec iz komunalnega omrežja.

Najprej stene, nato tlaki
če je stavba, ki jo nameravamo obnoviti, podkletna, moramo najprej pregledati stanje sten, in sicer njihovo sestavo in stanje poškodb. Pri betonskih stenah je možna sanacija s hitroveznimi betonskimi masami, lahko uporabimo tudi finocementno malto. če so iz betonskih zidakov, moramo najprej sčistiti fuge do globine približno 2 cm in jih zapolniti s hitrovezno betonsko maso, če pa so zidane z glineno opeko, je treba v vsakem primeru odstraniti omet in ga nadomestiti z novim č sušilnim. Nato pridejo na vrsto še tlaki v kleti. Vidne pajčevinaste sledi vlage kažejo, da na objekt pritiska podtalnica, ki se počasi prebija skozi pore kletnega tlaka; to pomeni, da se sanacija začne na drenaži okrog stavbe s pregledom in tesnjenjem meteorne ter fekalne kanalizacije. Istočasno s sanacijo tlakov, če je možno, rešujemo tudi problem hidroizolacije. Šele po sanaciji kletnih prostorov se lahko lotimo temeljite obnove pritličja in drugih nadstropij. Najprej preverimo fasado, nato pa še stanje notranjih ometov in njihovih oblog. če ometi odstopajo, je treba odstraniti vse nevezane površine in jih nadomestiti s sanirnimi ometi. Odstranimo vse stare beleže; stare stavbe imajo do pet milimetrov debel nanos, v katerem so vse mogoče domače sestavine, ki so jih imeli takrat na razpolago, tudi kravjek, jajca, mleko, mizarsko lepilo, firnež in tako naprej. Stare beleže kakovostno navlažimo in jih odstranimo z zidarsko lopatico, imenovano tudi žirafa.

če želimo v starem objektu dobiti zglajeno površino, je priporočljivo, da jo izdelamo s paropropustnimi stenskimi izravnalnimi masami, nikakor pa ne z masami na osnovi akrila. Barvanje starih stavb zunaj in znotraj je priporočljivo s silikonskimi barvami; sicer so dražje od drugih, vendar nam ob upoštevanju navodil zagotavljajo trajno sanacijo objekta in kakovostno bivanje.

Uporaba materialov na osnovi akrila je pri obnovi starih stavb prepovedana č akrilati so namreč materiali na osnovi tekoče plastike. Za lažjo predstavo si zamislite, da ste oviti v neprodušno raztegljivo folijo.

Kaj pa tla 
V starejših stavbah so po navadi najbolj poškodovana prav tla, še posebno če so lesena. Majave deske pribijemo na tla in jih prekrijemo s slojem samoizravnalne mase, ki je ojačan s tkivom steklene volne. Tudi sicer lahko neravne in poškodovane lite estrihe in druge vrste litih tal obnovimo s samoizravnalno maso, tako da so pripravljene za polaganje različnih oblog. Tla lahko prenovimo tudi z vezno ploščo ali iverko ter s ploščami suhega estriha.

Vas moti hrup 
Pri starejših objektih z debelimi stenami so okna tista, ki prepuščajo hrup. Danes pa sodobno izdelana okna z okvirji iz lesa, umetnih mas ali aluminija močno omilijo zvoke iz okolice. Pri novejših objektih pa prav stene prepuščajo nezaželene zvoke, saj so običajno iz tankih betonskih plošč. Moteči hrup okolice lahko ublažimo z mehkimi talnimi oblogami, ki preprečujejo širjenje tresljajev pri hoji, v kopalnici pa votle prostore pod banjo in tušem zapolnimo z dušilnim materialom.

Andreja Jernejčič
Slovenske novice, 16.04.2007
prispevek je na njihovih straneh dostopen tukaj

 
30. november -0001