Drevesa v posodah, ki lahko prezimujejo na prostem

Nekatere vrste so manj zahtevne in prenašajo tudi nižje temperature in so primerna, da z njimi napravimo teraso ali balkon pisan tudi pozno jeseni in v zimskem času. Najmanj zahtevni so nekateri iglavci, ki so zato tudi najbolj primerni.

Pri sajenju poskrbimo še za nekaj dodatnih stvari s katerimi bomo rastlinam olajšali prezimovanje. Posoda naj bo okrogle oblike in dovolj visoka, da se rastlina normalno razvija. Najboljši so glineni lonci, ki so porozni in skozi njihove stene prehaja v zemljo zrak. Plastične posode niso najbolj primerne, ker močno segrevajo zemljo, če stojijo na soncu. Posode napolnimo s posebno zemljo za grmovnice in drevesa v posodah. Njena struktura mora biti bolj groba, bogata pa mora biti s hranilnimi snovmi.

Rastline sadimo v čim večji lonec, ker bomo tako imeli manj problemov pri prezimovanju. Na dno lonca damo gramoz (ne pesek!) ali pa črepinje glinenega lonca. Vse skupaj prekrijemo s plastjo filca. Nato nasujemo zemljo in posadimo rastlino. Lonec postavimo na centimeter debel podstavek, da ni v neposrednem stiku s tlemi.

Pred zimo moramo lonec dodatno zaščititi, da korenine ne doživijo šoka in rastlina ne propade. Zavijemo ga v slamo, kokosova vlakna ali tkanino. Pri tem si pomagamo z žico, ki nam pomaga tesno poviti lonec. V morebitne prazne prostore natlačimo listje. Zgornji, odprti del, prekrijemo z vrečevino ali platnom.

Vse vrste, ki jih sadimo v lonce dosežejo manjše višine, kot če rastejo v vrtu. Zato so vsi opisi prirejeni za drevesa in grmovnice v posodah.  

Bela smreka (Picea glauca 'Conica')
Ta smrečica zraste do meter visoko. Je zelo stožičaste rasti in lep okras terase ali balkona. Postavimo jo lahko tudi v alpski vrt in na vhod. Ustreza ji sončno do polsenčno mesto. Rada ima veliko vlage in mesta pod napuščem ji ne ustrezajo. če je presuho, se rad pojavi rdeči pajek. Po potrebi jo rosimo.

Srebrna jelka (Abies procera 'Glauca')
Njena oblika je zelo nenavadna in občudovanja vredna. Ne samo, da je zelo zverižena, dopolnjujejo jo tudi veliki storži. Je lep okras za terase. Uspeva na sončnem do polsenčnem mestu. Zraste do 7 metrov visoko. Iglici so dolge do 4 cm. Primerna je tudi za alpski vrt.

Smaragdni ameriški klek (Thuja occidentalis 'Smaragd')
Primeren je kot živa meja na terasah v zabojih. Uspeva na sončnem do senčnem mestu. Je stebraste oblike in zraste do 2 metrov visoko. Režemo ga lahko na višino 60 cm. Je počasne rasti. Uspeva tudi v senci.

Munika (Pinus leucodermis)
Munika je bor, ki zraste do 7 metrov visoko. Napravi široko krošnjo in je primeren le za velike balkone in terase. Uporabimo ga lahko tudi na strešnih terasah, v japonskem vrtu in atrijskem vrtu. Prenaša peščena tla in zahteva polno sončno osvetlitev. Je dobro odporen na sušo.

Hinokijska pacipresa (Chamaecyparis obtusa 'Nana Gracilis')
'Nana Gracilis' je pritlikavi kultivar hinokijske paciprese in zraste le do 60 cm. Njen izgled je grmičast. Primerna je za manjše posode in korita. Uspeva tako na soncu kot tudi v senci. Primerna je tudi za alpski vrt, mini vrtičke, japonski vrt. Rastline ne postavljamo ob južno steno na močno sonce.

Ginko (Ginkgo biloba)
Ginko je zelo staro drevo, ki je izredno lepo, še posebej jeseni, ko se oda v zlatorumene barve. Krošnja je različnih oblik. Uspeva na sončnem do polsenčnem mestu. Zraste do 7 metrov visoko. Primeren je tudi za atrijski vrt in japonski vrt. Lepo se ujema s kamenjem vseh vrst.

Povešava iva (Salix caprea 'Pendula')
Povešava iva je zanimiva predvsem zaradi mačic, ki jih lahko občudujemo spomladi. Zraste različno visoko. Uspeva na sončnem do polsenčnem mestu. Potrebuje izdatno gnojenje in obrezovanje.

Španski bezeg  (Syringa meyeri 'Palibin')
Španski bezeg je odlična rastlina, če želimo imeti dišečo teraso ali balkon. Ta grm, ki zraste do 100 cm visoko, ima od maja do junija dišeče vijolične cvetove. Uspeva na sončnem mestu in dobro prenaša sušo.

Predstavljene so tiste vrste, ki najbolje prenašajo nizke zimske temperature v posodah. Zimo prenašajo tudi še nekatere druge vrste.