Adaptacija - kako začeti z načrtovanjem

  

Kljub vsem težavam krize gre življenje naprej. Racionalizacija stroškov energije in iskanje optimalnih rešitev so na dnevnem redu družinskih posvetov. Pogosto se sprašujemo, kaj sploh obnoviti, čemu dati prednost, kako pristopiti, kje dobiti uporabne informacije, kaj se najbolj splača in tudi kje dobiti denar. Slednje je manj pomembno vprašanje, saj se investicije praviloma same izplačajo s prihranki pri stroških energije. Ob pomoči Eko sklada (www.ekosklad.si) se s kreditom ali subvencijo investicijski krog lažje zapre.

Kdaj je čas za adaptacijo?
Energetske obnove stavbe se lotimo premišljeno, ko pritrdilno odgovorimo na eno od naslednjih težav:

• Potrebujemo nove bivalne površine.
• Želimo zmanjšati stroške ogrevanja prostorov in/ali sanitarne vode.
• Stavba potrebuje večje vzdrževalne posege.
• Elemente ogrevalnega sistema moramo zamenjati zaradi dotrajanosti ali zastarelosti.
• V stavbi imamo moteče napake (prepih, vlago, plesen).

Strateške odločitve
Pred vsako odločitvijo kar najbolj natančno opišemo problem, potem pa zanj najdemo vedno več rešitev, v podrobnost se ne spuščamo. Le z DA/NE se odločimo ali bomo menjali okna, toplotno izolirali fasado, streho ali tlake, menjali energent za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, montirali rekuperacijo zraka, odpravili toplotne mostove itd. Pred očmi imamo vedno celoto, saj vse ukrepe izvajamo za podporo stavbe. V neizolirani bomo s talnim gretjem na toplotno črpalko zmrzovali (ali bankrotirali), v pasivni hiši bo hitro prevroče. Rekuperacija zraka v stavbi s slabimi okni je nepotreben strošek, v pasivni hiši pa nuja in dopolnilni ogrevalni sistem. Dimniška cev, premera 20 cm, je neprimerna za plinski kondenzacijski kotel, prava pa za kamin na polena. Neizoliran temelj pritličnega stanovanja bo izvor plesni, v neogrevani kleti pa le povzročitelj »lepotnih« peg na ometu. Za ogrevanje 100 m2 »klasične« hiše potrebujemo 1500 litrov kurilnega olja, enako velika pasivna hiša se celo leto ogreva s 150 litri. Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema je v blokih nuja, v družinskih hišah nepotrebno. Premišljeno postavljen napušč strehe je optimalno okensko senčilo za vse čase, odpiranje stavbe na jug nam tudi pozimi (do)greva stavbo. Znanje – ne denar – je tisto, ki nam omogoči učinkovito rabo energije (URE), majhne stroške, visoko stopnjo bivalnega ugodja in manjše obremenjevanje okolja.

Kam po pomoč pred začetkom del?
Pri URE in obnovljivih virih energije (OVE) mora lastnik skrbeti za celotno stavbo. Zato je načrtovanje obnove prvi in ključni korak. Na papirju in v razgovoru z energetskim svetovalcem, projektantom ter izvajalci se je potrebno odločiti o vseh elementih stavbe. Te potem projektant sestavi v harmonično celoto, izvajalci pa v delujoč sistem, ki ga poganja energija. Vsaka stavba troši različne oblike energije, največ za ogrevanje in hlajenje prostorov ter ogrevanje sanitarne vode.

Ovoj stavbe
Osnova vsakega razmišljanja o URE je kvalitetno toplotno izoliran ovoj stavbe. To pomeni tla proti raščenemu terenu (zemlja) ali hladni kleti, obodne stene (fasada), strop proti hladni podstrehi (zadnja plošča) ali streha podstrešnega stanovanja. Ko to naredimo optimalno, brez toplotnih mostov ter s kvalitetno vgrajenim stavbnim pohištvom, smo na dobri poti za majhne stroške med obratovanjem stavbe.

Za občutek spoznajmo minimalne »zlate« debeline toplotnih izolacij. Centimetri so orientacijski (veljajo za lambdo 0,041 W/mK), saj se s lahko s kvalitetnimi materiali te debeline celo prepolovijo:

• v streho mansardnega stanovanja gre 40 cm,
• na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 30 cm,
• na fasado 20 cm,
• v tlak proti raščenemu terenu 15 cm v ogrevanih in 5 cm v neogrevanih prostorih,
• v tlak med ogrevanimi etažami 2‒3 cm za zvočno, ne pa toplotno izolacijo plavajočega estriha.

Toplotni mostovi
Toplotni mostovi nastanejo na ovoju stavbe, kjer toplotna izolacija ni dovolj debela, je napačno vgrajena ali je celo ni. Zato nam iz stavbe uhaja neprimerno več toplote kot skozi ostale površine. Posledično se na notranjih površinah zunanjih zidov pojavlja kondenz in plesen. Obnoviti hišo brez toplotnih mostov je težko, s pravilno gradnjo pa lahko njihovo število in negativni vpliv zmanjšamo na minimum. Zato zahtevamo od projektanta ali energetskega svetovalca, da jih reši na papirju, od izvajalca pa, da izvaja natančno po projektu. Kot evergreeni se pojavljajo toplotni mostovi pri balkonih, okenskih in vratih špaletah, neizoliranih temeljih, za elektro omaricami na fasadi, pri stiku strešne in fasadne izolacije, pri zunanjih stopnicah ali pločniku okrog hiše, neizoliranih dimnikih …

Ukrepi za zmanjšanje porabe energije
Na podlagi posvetov investitor oblikuje načrt obnove hiše. Lahko gre v celovito obnovo naenkrat, pogosto tudi po korakih. V tem primeru začne z organizacijskimi ukrepi, ki vplivajo na spremembo odnosa uporabnika do rabe energije. Sledijo cenejši ukrepi oziroma ukrepi s kratko vračilno dobo, ki jih lahko izvajamo že pri rednem vzdrževanju objekta. Temu sledijo ukrepi z daljšo vračilno dobo in zahtevajo večja investicijska vlaganja. Za investitorja je pri odločanju ključen podatek o vračilni dobi, o višini naložbe, o pričakovanih prihrankih pri energiji in stroških, o izboljšanju toplotnega ugodja in prednostih za okolje. Ob vsem tem tehtanju ne spreglejmo, da nas bo 40 cm izolacije v strehi podstrešnega stanovanja ščitilo pred zimskim mrazom in poletno vročino več desetletij.

Na vsaki stavbi najdemo več ukrepov, ki se s prihranki energije sami izplačajo, nekateri tudi v 2–5 letih. To je gotovo toplotna izolacija zadnje plošče na podstrehi, pogosto tudi menjava energenta. Polena so le 20 %, peleti pa 40 % cene kurilnega olja. Pravi čas za izolacijo strehe je med menjavo kritine ali predelavo podstrešja v stanovanje. Pri fasadi se naložba v toplotno izolacijo povrne že v 5–8 letih pri »normalnih« energentih, pri UNP (utekočinjen naftni plin) pa v treh. Cena izolacijskega materiala predstavlja samo desetino stroška nove fasade, zato je »šparanje« pri debelini nepotrebna dilema.
 
vir: Bodi EKO