S toplotno črpalko do nižjih stroškov tudi v starejši hiši

Toplotna črpalka je lahko bodisi edini bodisi pomožni vir ogrevanja prostorov tudi v starejši hiši.
S toplotno črpalko do nižjih stroškov tudi v starejši hiši

 
Najbolj učinkovita in gospodarna bo, če smo pred njeno vgradnjo zmanjšali toplotne izgube, torej zamenjali dotrajano stavbno pohištvo in izdelali toplotno izolacijo.

Naložba v toplotno črpalko zrak/voda, ki je cenovno najbolj dostopna, njena vgradnja pa ni povezana z velikimi stroški, se bo v tem primeru s prihranki povrnila v približ­no petih letih. Pri energijsko potratni hiši je čas povračila naložbe precej daljši, zato je odločitev za vgradnjo toplotne črpalke v tem primeru kljub nižjim stroškom za ogrevanje negospodarna. Energetski strokovnjaki namreč vedno opozarjajo, da pri odločitvah za ukrepe, ki povečujejo energijsko učinkovitost, ni pomembna zgolj cena ogrevalne naprave in energenta, ki ga bomo v njej kurili, ampak predvsem ekonomika tega ukrepa, torej v kolikšnem času se nam izvedena naložba povrne.

Ali bomo v obstoječo hišo vgradili toplotno črpalko ali ne, ni odvisno od tipa naprave, ampak od hiše, za katero moramo najprej čim bolj natančno ugotoviti, kakšne so njene potrebe po toploti in na katerih mestih je največ toplotnih izgub. Najbolj preprosto je obdržati radiatorje in vgraditi visokotemperaturno toplotno črpalko – radiatorji in razvodi centralnega ogrevanja v tem primeru ostanejo nedotaknjeni, krmiljenje pa je praviloma vgrajeno v toplotno črpalko. Vse, kar je še treba narediti, je zamenjati stare ventile na radiatorjih s termostatskimi. Stroški ogrevanja bodo precej nižji, toliko bolj, če bomo hkrati zamenjali stavbno pohištvo in izvedli toplotno izolacijo.

Druga možnost je, da obdržimo obstoječi kotel, če še ni prestar in ima dobre izkoristke, ter mu dodamo toplotno črpalko. Ta deluje, dokler zadostuje temperatura predtoka 45 stopinj Celzija, nato pa ogrevanje prevzame obstoječi kotel. Za preklapljanje med enim in drugim ogrevalnim sistemom skrbi krmilna avtomatika, ki zagotavlja optimalno delovanje obeh sistemov. S tako imenovanim bivalentnim sistemom ogrevanja, ki ga sestavljata toplotna črpalka zrak/voda in oljni kotel z 80-odstotnim izkoristkom, denimo, lahko prihranimo približno 700 evrov na leto, poraba kurilnega olja pa se skoraj prepolovi. Tudi v tem primeru ni večjih posegov, vse, kar je treba narediti, se naredi v kurilnici.

Tretja možnost je vgradnja nizkotemperaturne toplotne črpalke, s katero zmanjšamo temperaturo predtoka na največ 45 stopinj Celzija, zato lahko vgradimo večje in učinkovitejše radiatorje. Če pa se odločimo, da bomo imeli namesto radiatorjev talno gret­je, bo zadostovala temperatura predtoka 35 stopinj Celzija in s tem bomo stroške za ogrevanje znižali najbolj učinkovito. Je pa treba vzeti v zakup, da hiša ne bo primerna za bivanje, dokler ne bodo končana vsa dela, povezana z vgradnjo talnega gretja, tudi naložba je precej višja, a se bo s prihranki hitro povrnila.

Okoljska ozaveščenost in nižji stroški
Ogrevanje prostorov s toplotno črpalko ima več prednosti, med najpomembnejšimi velja omeniti razmeroma stabilne cene električne energije, samodejno delovanje, nobenega dela z nalaganjem in kurjenjem, visok izkoristek in ne nazadnje prijaznost teh ogrevalnih naprav do okolja.
 
vir: Delo in Dom

 
Vir:
29. januar 2014