Prijetno in varno v otroški sobi

     
Pohištvo, ki je v skladu z naštetimi merili, je praviloma drago. Nakup pa kljub temu priporčajo - ne le trgovci, tudi strokovnjaki za varovanje zdravja - predvsem zato, ker nekakovostno (to običajno, ni pa nujno, pomeni tudi poceni pohištvo) vsebuje različne strupene snovi. Še posebej nevarno za zdravje je pohištvo iz ivernih plošč, prevlečenih s plastjo furnirja, v katerih so formaldehidne smole (formaldehid se namreč še več let izloča v zrak). Takšno pohištvo (povzroča lahko celo rakava obolenja), ki oddaja kiselkast vonj, lahko z instrumenti "prepoznajo" celo več kot dvajset let po izdelavi.
     
Idealno je, če je pohištvo izdelano iz masivnega lesa - smreka, bor, češnja, oreh, hrast, bukev, javor - brez kemične obdelave. Les namreč stabilizira vlažnost zraka v prostoru in tudi sicer vpliva blagodejno; lesene površine vežejo nase vpnjave in škodljive snovi, pa tudi vodno paro, ki jo takrat, ko je zrak suh, spet izločajo v prostor.
    
Tudi oblazinjeni kosi, tako polnila kot prevleke, morajo biti iz naravnih materialov (volna, bombaž, lan). Primerne so predvsem prevleke, ki jih je mogoče sneti in oprati doma v pralnem stroju.
Zelo pomembna je izbira postelje. Otrok ne sme spati na tleh ali na nizkem podestu, plini in prah se namreč, ko "zavlada mir", spustijo na tla. Zdrava postelja je narejena iz masivnega lesa, premazanega z oljem, brez različnih primesi, in z lesenimi letvami. Pozorni moramo biti, da ni okvir preveč "zaprt", da se ne bo v njem zadrževal vlažen zrak. Da bo ostal posteljni vložek zračen, moramo upoštevati, da naj bo centimetrov dvignjen nad tlemi. Da bo otroku udobno, pa mora biti ležišče približno 30 centimetrov daljše od otroka.
  
Lastnosti dobre vzmetnice:

• zračnost,
• sprejemati mora vlago,
• ne sme ustvarjati elektrostatičnega naboja,
• tako notranjost kot prevleka morata biti izdelana iz naravnih materialov (kokos, žima, bombaž, volna, ...).

Tudi posteljnina mora biti iz naravnih materialov (platno, bombaž, lahko tudi svila). Material je pomemben tudi pri izbiri odeje, ki mora biti seveda tudi ustrezne velikosti.
Otroci se veliko igrajo na tleh - tam pa najdemo tudi sledove hrane, barv, plastelina, sokov, .. Zato morajo biti tla v otroških sobah primerna za vsakodnevno čiščenje, prav tako pa tudi takšna, da otrokom ne bo drselo. Talne obloge ne smejo vsebovati strupenih snovi. Najboljša so gladka s preprogo - za topla tla, ne le pod nogami, temveč predvsem pod ritko - , ki je le razgrnjena ne pa tudi pritrjena, tako da jo lahko preprosto in zlahka očistimo (prav tako pa tudi tla pod njo).
   
Primerne preproge za otroške sobe so izdelane iz naravnih materialov (kokos, sisala, ovčja volna, ...), ki prepuščajo zrak, delujejo kot zvočni izolatorji, niso elektrostatične, regulirajo zračno vlažnost, delno absorbirajo neprijetne vonjave.
Povsem gladka tla so edino primerna, če je otrok alergičen na prah. če je to komaj opazno (če le sumimo, da je otrok morda alergičen), naj bo na tleh kljub temu tudi preproga, ki bo zadrževala prašne delce, ki se sicer ob hoji, igri, skratka ob vsakem premikanju, vrtinčijo po sobi. če je alergija očitna, pa se bomo seveda morali odločiti le az les, pluto, parket ali linolej, ki jih je treba (in jih je brez škode tudi mogoče) vsak dan obrisati z vlažno krpo.
   
V otroški sobi je treba poskrbeti tudi za optimalno osvetlitev. Najprimernejša je sevda dnevna svetloba. Te je najmanj na severni strani stavbe, kljub ugodnejšim pozicijam pa je v zimskem času zmanjka povsod že pozno popoldan, vsekakor pa je nikoli ni zvečer. Dokler se otroci igrajo na tleh, je enakomerna osvetlitev zelo pomembna. Luč nameščena na stropu, mora enakomerno osvetliti tla in stene, senčnik pa mora poskrbeti za enakomerno razpršenost svetlobe in da ne bo bleščanja. Reflektorji za takšno osvetlitev niso primerni, primerni so le kot dodatna razsvetljava, ker zasenčijo del prostora. Halogenske žarnice za otroško sobo niso posebej priporočljive, ker se segrejejo do zelo visoke temperature. če že, morajo biti zaščitene s stekelcem proti ultravijolični svetlobi.
Svetilka na pisalni mizici mora oddajati usmerjeno svetlobo, ki ne blešči. Tudi za branje v postelji mora biti svetlobni snop usmerjen. Luč naj bo pritrjena nad posteljo ali postavljena ob njej (običajno na nočni omarici), tako, da si otrok med spanjem ne dela sence. Predvsem pa s številom luči kot tudi drugih električnih aparatov ne smemo pretiravati - strokovnjaki namreč resno opozarjajo na onesnaževanje z elektrosmogom.
    

vir: www.delo.si