Poškodbe pri ploščicah ob prevzemu objekta

Na površini, obloženi s keramičnimi ploščicami, se jasno vidijo estetske napake, na primer obraba lakirane površine, lom ploščice, pikice, madeži. Ploščice so bile poškodovane že pri prevzemu objekta, torej preden se je uporabnik vselil. Tla so slabo ohranjena, zdi se, kot da ploščice niso nove.

Predpostavlja se, da so ploščice izdelane po standardu SIST ISO 13006: 1999, kar pomeni brez napak. To lahko zlahka ugotovimo na podlagi shranjenih vzorcev.

Vzroki:
Eden od razlogov je lahko stopnja polaganja, pri kateri je delovna površina najbolj kemično in mehansko obremenjena. To se navadno zgodi pri izravnavanju ploščice s tolčenjem pri polaganju v cementno malto ali čiščenju ostankov lepila in fugirne mase, zaradi česar postane površina manj odporna.

Da bi natančno določili vzrok, je treba preveriti ustreznost keramičnih ploščic s standardi za preizkušanje njihovih fizikalnih in kemičnih značilnosti. Gre predvsem za ugotavljanje upogibne trdnosti ter odpornosti proti globinski in površinski obrabi oziroma proti madežem in kemikalijam. To pa lahko ugotovimo le na shranjenih vzorcih, in ne na položenih ploščicah.

Če odkrijemo odstopanje od zahtev, je najverjetnejši vzrok reklamacije slaba kakovost materiala, torej je odgovoren proizvajalec. Če pa značilnosti ploščic ustrezajo standardom, lahko sklepamo, da je vzrok prevelika agresivnost pri omenjenih stopnjah polaganja, in bi zato večji del odgovornosti moral prevzeti polagalec. Treba je omeniti, da so pri odpornosti proti obrabi (SIST EN ISO 10545-6: 1995 in SIST EN ISO 10545-7: 1996) in proti kemikalijam (SIST EN ISO 10545-13: 1995) po standardih dovoljena določena odstopanja.

Možen vzrok reklamacije je lahko tudi kemično-mehanska obremenitev po polaganju. Delavci, ki opravljajo različna dela (elektrikarji, pleskarji, mizarji), lahko površino poškodujejo z umazanijo ali prahom, če ni ustrezno zaščitena.

Preventiva:
Da bi se izognili omenjeni težavi, je treba upoštevati naslednje:

• proizvajalec naj bi vsaki pošiljki priložil ustrezne in natančne podatke o tehničnih značilnostih keramičnih ploščic;
• polagalec naj bi imel tudi natančne informacije o kemičnih in mehanskih značilnostih keramičnih ploščic ter jih pri polaganju dosledno upošteval. To je pomembno predvsem pri ploščicah, ki imajo posebne lastnosti in so za določene obremenitve še posebno občutljive;
• obložena površina naj bi bila med končanim polaganjem in predajo objekta zaščitena pred umazanijo, prahom in podobnim, denimo s polietilensko folijo, žagovino ali lesenimi deskami.

  
C. Palmonari, M. Borghi, G. Timellini, F. Lancellotti: Le contestazioni nella posa delle piastrelle ceramiche, Centro Ceramico Bologna