Okrušene, razklane in razpokane ploščice

Keramika je zaradi svoje strukture krhka in slabo odporna proti udarcem, zato je tveganje razpokanih in okrušenih ploščic pogosto tako pri stenski kot talni oblogi. Uporabnik, ki je za oblogo izbral keramiko, mora biti tudi sam pazljiv pri ravnanju s težkimi in ostrimi predmeti, da ne padejo na tla. Keramika ni primerna za prostore, kjer obstaja velika verjetnost takih poškodb.

Če izvzamemo napake, ki so nastale zaradi nepravilne uporabe keramičnih ploščic, so najpogostejši vzroki za razpoke in odkruške naslednji:

• neustrezna izbira keramičnih ploščic. Kar zadeva razpoke, sta najpomembnejši merili pri izbiri ploščic strukturna kompaktnost in debelina ploščice. V zelo obremenjenih prostorih so zato primerne ploščice z nizko vpojnostjo vode (SIST EN ISO 10545-3: 1998) in po možnosti debelejše (namesto običajnih 8–10 milimetrov ploščice debeline na primer 15 milimetrov). Ko pa govorimo o odkruških, so za tovrstne napake bolj dovzetne loščene ploščice, ker je površina prekrita z dokaj tanko plastjo lošča, ki je sicer dobro sprijet s podlago, vendar sestava kljub temu ni enotna;
• slaba kakovost ploščic, ki ne ustreza predpisanemu standardu SIST ISO 13006: 1999;
• neustrezno polaganje. Če sprijem ploščice s podlago ni optimalen, če je podlaga drobljiva in ni kompaktna oziroma ravna, se poveča možnost nastajanja razpok. V takih primerih je zelo težko ugotoviti, koliko so posamezni dejavniki vplivali na napako.

Najpogostejši vzrok za razklanost ploščice pa je slaba kakovost materiala. Razkoli oziroma enakomerne odluščene plasti ploščice so največkrat posledica proizvodne napake ali – natančneje – neustreznega stiskanja. Napaka pred polaganjem ni opazna.