Laminatne talne obloge

 

Izbiramo lahko med talnimi oblogami iz naravnih materialov kot so les, pluta, linolej, keramične ploščice ipd. in umetnimi materiali. Med slednjimi je v zadnjem času najbolj popularna laminatna talna obloga ali na kratko imenovana laminat. Ker je le-ta nova in vsem potrošnikom še ne poznana, želimo predstaviti njene glavne značilnosti.
Laminat je po videzu in sestavi najbolj podoben parketu, zato ga najpogosteje primerjamo kar z njim. Proizvajalci ga predstavljajo kot talno oblogo, ki je neobčutljiva na težo pohištva, na odtise čevljev z ozkimi visokimi petami, na cigaretne ogorke, pse in mačke, kemikalije ipd. Izbor vzorcev in barv je velik. Cene so različne, vendar ne bistveno drugačne kot pri parketu.

Sestava
Tako kot parket je tudi laminat sestavljen iz treh slojev. Ločimo vrhnjo, srednjo in spodnjo plast. Pri parketu so vse tri plasti iz masivnega lesa, pri laminatu pa so plasti iz različnih materialov. Vrhnja plast, ki jo imenujemo tudi obrabno, je sestavljena v glavnem iz papirne kaše in umetnih smol (predvsem melamina). V to plast je vtisnjen ali poslikan vzorec, ki najpogosteje posnema les. Srednji ali nosilni sloj sestavljejo lesna vlakna, podobno kot pri iverni plošči. Spodnji sloj je namenjen pritrjevanju in ima hkrati funkcijo hidroizolacije. Vse tri plasti pri visoki temperaturi in pritisku stisnejo v eno ploščo. Ta tehnika izdelave v lesni industriji ni nova, saj jo že vrsto let uporabljajo za kuhinjske čelne ploskve, mizne površine ipd.

Polaganje
Povprečna debelina laminata je le 7 mm, kar daje tej talni oblogi posebno prednost predvsem pri obnovi tal v stanovanju. Stare talne obloge (les, kamen, PVC) ni nujno potrebno predhodno odstraniti.čez njo enostavno položimo novo oblogo laminat. Le-ta se podobno kot lamelni parket izdeluje v lamelah, z utorom na eni vzdolžni strani in peresom na drugi vzdolžni strani. Lamele sestavimo po sistemu pero v utor in plavajoče položimo na tla. S tem odpade zamudna predpriprava tal in lepljenje na tla.

Obraba
Preizkusi, ki so jih opravili v laboratorijih v tujini, potrjujrjo, da je laminat proti udarcem in praskam mnogo odpornejši od parketa. Njegova življenska doba je od 10 do 15 let. Slaba stran pri obrabi pa je ta, da morebitne poškodbe niso popravljive tako kot pri parketu, ki ga lahko večkrat obrusimo in prelakiramo. Manjše praske v laminatu lahko popravimo s posebnimi premazi, ki jih nudijo proizvajalci laminatov, pri večjih poškodbah pa je treba poškodovane lamele zamenjati.

Odpornost na madeže in vodo
Testi, ki jih je opravila revija Konsument v Avstriji, navajajo, da sta laminat in lakiran parket dobro odporna na različne madeže tekočin (npr. razlitega mleka, vina, vode, kisa, sadnega soka) in da jih tudi po več urah zlahka odstranimo. Površina laminata je tudi povsem odporna na vlago, srednja in spodnja plast pa nista. V primeru, da paneli niso natančno položeni in v fuge zaide voda, se srednja plast lahko napihne in dvigne.

Zdravstveni vidik
Obe talni oblogi, parket in laminat, sta zdravstveno neoporečni. V srednjem sloju laminata je sicer nekaj formaldehida, ki pa je v položenem podu zaprt in ne more uhajati. Površini obeh podov sta gladki, prah in pršice se v njiju ne morejo zažreti. Zato sta obe oblogi primerni tudi za alergike.
  
Gledano z ekološkega vidika je primerjava med njima le omejeno možna. Pri proizvodnji parketa se potroši mnogo manj energije kot pri proizvodnji laminata. Tudi poraba problematičnih umetnih smol je pri proizvodnji parketa manjša kot pri laminatih. Sicer pa oba produkta spadata med odpadke, ki se ne smejo prosto kuriti.

vir: Finance