Dobro počutje v lastnem domu si zagotovimo sami

Vendar se lahko pojavijo tudi druge težave in bolezni, na primer glavoboli, slabo spanje, utrujenost, nezmožnost koncentracije in podobno.

Spalnica
Skoraj tretjino življenja preživimo v postelji. To je vsekakor ogromno, če pomislimo, da morda ves ta čas vdihavamo škodljive snovi iz nekakovostne posteljnine iz umetnih materialov. Proizvajalci pri izdelavi posteljnine, ki je ni treba likati, uporabljajo formaldehid, ki naj bi bil rakotvoren, strokovnjaki pa ga krivijo tudi za nespečnost in utrujenost. K še slabšemu počutju v postelji pa pripomorejo tudi umetne tkanine, ki ovirajo normalno potenje telesa med spanjem. Telo odraslega človeka med osemurnim spanjem izloči približno pol litra znoja.
 
Veliko vzmetnic vsebuje poliuretensko polnilo in poliester, ki lahko dražita kožo, oči, grlo in pljuča. V vzmetnicah pa lahko dobro »uspevajo« tudi pršice, plesen in bakterije, ki težave z alergijami le še poslabšajo.
Da bi bili čim manj v stiku z omenjenimi alergeni in kemikalijami, prekrijemo vzmetnico z naravnim volnenim prekrivalom za vzmetnice. Lahko pa kupimo novo, kakovostnejšo vzmetnico. Strokovnjaki med materiali najbolj priporočajo volno, saj je ta odporna proti plesni in vlagi ter ne vsebuje škodljivih snovi.
 
Tudi garderobna omara je lahko vir onesnaženja zraka in nastanka plesni v spalnici. Obleke, ki smo jih prinesli iz čistilnice, lahko oddajajo škodljive hlape. Zato jih za dan ali dva obesimo v dobro prezračevan prostor ali na prosto, da škodljive snovi izhlapijo. Omaro moramo večkrat prezračiti in tudi redno čistiti, le tako bomo preprečili nastanek plesni.
 
Kopalnica
Kopalnica je najbolj vlažen prostor v stanovanju, zato je v njej plesen zelo pogosta. Da bi preprečili nastanek plesni, po vsakem prhanju kopalnico dobro prezračimo. Že rahel prepih veliko pripomore k izhlapevanju vode, ki se je nabrala med prhanjem.
Za naše zdravje pa so lahko škodljiva tudi nekatera čistila, ki jih uporabljamo za čiščenje umivalnika, kadi, wc-ja in ploščic. Agresivne snovi, s katerimi odstranimo trdovratno umazanijo in vodni kamen, lahko pustijo posledice na koži in pljučih.
 
Čiščenja se lahko lotimo z nežnejšimi in naravi prijaznimi čistili ali pa poskusimo z doma pripravljenimi. Za čiščenje ogledal in kromiranih površin naj bi bilo učinkovito naslednje domače čistilo: zmešamo eno skodelico in pol belega kisa, pol skodelice vode in osem kapljic eteričnega olja limone. Sestavine natočimo v steklenico z razpršilom, dobro pretresemo in razpršimo po površini ter obrišemo s suho krpo.
Škodljive snovi pa naj bi vsebovali tudi nekateri kozmetični preparati, kot so lak za nohte, odstranjevalec laka in lak za lase. Nekatere snovi iz teh preparatovh dražijo kožo in dihalne poti bolj občutljivih ljudi in povzročajo alergične reakcije. Če smo občutljivi, bo bolje, da tovrstne preparate čim manj uporabljamo.
 
Če imamo v kopalnici tudi pralni stroj, je mogočih virov onesnaženja še več. Pralni praški, belila, odstranjevalci madežev, mehčalci in druga sredstva za pranje perila vsebujejo snovi, ki lahko izzovejo alergične reakcije na koži. Zato ne pretiravajmo s količino praška pri pranju, prav tako lahko izberemo nežnejši mehčalec ali ga sploh ne uporabimo. Perilo posušeno v sušilnem stroju je tudi brez mehčalca enako mehko.
 
Kuhinja
Splošno znano je, da je aluminij, ki ga še vedno uporabljamo v kuhinji, škodljiv. Poškoduje lahko ledvice, jetra in oslabi kosti. Zato pri izbiri posode za kuhanje ne varčujmo in izberimo druge manj škodljive materiale, na primer steklo, litoželezo, emajl, porcelan ali žgano glino.
 
Strokovnjaki zatrjujejo, da je v gobicah za pomivanje in kuhinjskih krpah več bakterij kot na straniščni školjki. Veliko zastrupitev s hrano je povezano z nepravilno pripravljenim mesom, slabo opranim sadjem in zelenjavo. Bakterije iz omenjene hrane pa med pripravljanjem ostanejo tudi na delovnem pultu. Ko delovni pult pobrišemo z gobico in krpo v prepričanju, da smo ga očistili, se bakterije še dodatno razmnožijo. Gobice za pomivanje imamo ponavadi v pomivalnem koritu, kjer je vedno vlažno, zato je to odlično gojišče bakterij.
Bakterij iz kuhinje ne moremo popolnoma odstraniti, lahko pa preprečimo njihovo razmnoževanje. Na primer, gobico za pomivanje damo za 60 sekund v mikrovalovko in tako uničimo bakterije. Lahko pa gobico tudi operemo v pomivalnem stroju skupaj s posodo.
 
Dnevna soba
Veliko pohištva je izdelanega iz umetnih materialov oziroma pri postopkih izdelave uporabljajo umetne materiale. Zato še leta po nakupu oddajajo škodljive hlape, ki lahko dražijo oči in dihalne poti ter povečajo tveganje za nastanek raka. Pri opremljanju dnevne sobe se zato odločimo za pohištvo iz čim bolj naravnih materialov. Če se pa prenove nekaterih kosov pohištva lotimo sami, uporabimo barve na vodni osnovi.
 
V dnevni sobi pa je lahko nevaren tudi kamin. Obstaja nevarnost zastrupitve z ogljikovim oksidom, škodljivi hlapi pa lahko nastajajo tudi pri izgorevanju lesa. Zato moramo poskrbeti za kakovosten kamin in za dobro prezračevanje.
 
Delovna soba
Nekateri strokovnjaki so prepričani, da smo pri delu za računalnikom izpostavljeni škodljivemu elektromagnetnemu sevanju. Po teh trditvah naj bi bil prenosni računalnik manj škodljiv, zaradi LCD ekrana. Še manj škodljivega sevanja naj bi bilo, če uporabljamo prenosni računalnik, ki dela na baterijo, to pa napolnimo takrat, ko nas ni v delovni sobi. Pred računalniški ekran si lahko namestimo poseben filter, ki prav tako ščiti pred sevanjem. Razdalja med nami in računalniškim ekranom pri delu naj bo vsaj 60 centimetrov.
 
V delovni sobi imamo ponavadi tudi druge pripomočke, ki prav tako onesnažujejo zrak in škodijo našemu zdravju. Na primer tiskalniki in fotokopirni stroji. Ti naj bi oddajali snovi, ki lahko dražijo oči, nos in dihalne poti ter povzročajo glavobole. Zato je zelo pomembno dobro prezračevanje delovne sobe. Prav od tega je odvisno, kolikšnemu onesnaženju bomo izpostavljeni v delovnem okolju. Poleg rednega prezračevanja, naj bo v delovni sobi tudi nekaj rastlin, ki izboljšajo zrak. Dobri »čistilci« zraka so aloe vera, krizanteme, praproti, fikus in filodendron.
 
Garaža
Tudi v drugih prostorih našega doma se najde marsikaj, kar škodi našemu zdravju. V garaži ima marsikdo shranjeno kosilnico za trato in drugo vrtno orodje, ostanke barv za les in stene ter drugo. Vse skupaj ustvarja škodljivo mešanico hlapov. Zato, če se le da, vrtno orodje shranimo v vrtni lopi, ki ni del hiše. Ostankov barv, lakov in podobnega pa preprosto ne shranjujmo.
 
Tudi avtomobil v garaži, ki je del hiše ni povsem neškodljiv. Nikoli ga ne pustimo prižganega v garaži. Poskrbimo, da vrata, ki vodijo iz garaže v preostali del hiše, dobro tesnijo. S tem bomo preprečili onesnaženje zraka z izpušnimi plini iz avta v preostalih delih našega doma.
 
L. S.
Delo in dom, 06.08.2003