Zračenje poševne (hladne) strehe

Pri hladnih strehah je toplotna izolacija na notranji strani konstrukcije.
Zračenje poševne (hladne) strehe

Nosilni deli strehe so torej neizolirani in so v njenem hladnem delu. Zaradi možnega nastajanja kondenza (kondenzatne vlage) moramo ta del strehe dobro zračiti. Kondenz nastane zaradi difuzije vlage, ki se širi iz notranjih toplih prostorov, vlaži zrak ter se nabira na delih konstrukcije.
Zračenje hladne strehe temelji na zakonih fizike, ki pa jih zaradi pomanjkljivega strokovnega znanja graditelji ponavadi ne upoštevajo.

Posledice napak
Pri nezadostnem zračenju se kondenzatna vlaga nabira na toplotni izolaciji, jo vlaži in zaradi tega se zmanjša toplotnoizolacijska sposobnost. Vlaga v konstrukciji narašča in v skrajnem primeru lahko začne odpadati obloga (npr. mavčno kartonske plošče ali lesena obloga) pod toplotno izolacijo. Na nosilnih delih konstrukcije se pojavijo plesen, goba ali korozija (na kovinskih delih).

Odprava napak
Na slemenu predvidimo zračne rege s prerezom vsaj 0,5 promila površine nagnjene strehe.

gradimo zracenje

Primer: strešina dvokapnice je od slemena do kapa dolga 6,00 m. [2×6,00m×0,005 = 0,006 m2×60cm2/m]

gradimo zracenje2

Ob kapu predvidimo zračnike s prerezom 200cm2/m, najmanj pa 2 promila pripadajoče strešne ploskve.
Primer: strešina dvokapnice je od slemena do kapa dolga 6,00 m. [6,00m×0,002 = 0,012m2 = 120cm2/m]
Ker je ta vrednost manjša kot 200 cm2, bomo izdelali zračnike s prerezom odprtin 200 cm2.

Zračnike naredimo nad pločevinasto obrobo na kapu in jih proti insektom prekrijemo z gosto mrežico. Lahko pa uporabimo tudi ustrezno število strešnikov z zračniki. Med toplotno izolacijo in zgornjim robom škarnikov predvidimo vsaj 2 cm debel zračni sloj od kapu do slemena.

 
Vir:
01. januar 1970