Varčevanje z vodo in izraba dežja

   
Voda je dragocena dobrina in v veliko evropskih področjih vodi potratna uporaba vode k vidnemu znižanju gladine podtalnice. To ne ogroža samo oskrbe s pitno vodo, ampak izraža negativen vpliv tudi do okolja in narave. Postopki varčevanja z vodo in izrabe deževnice predstavljajo smiselno alternativo varčevanju z dragoceno pitno vodo.

Vodo uporabit' namesto zapravit'
V povprečnem gospodinjstvu porabi vsaka oseba okoli 150 litrov pitne vode na dan. Od teh 150 litrov se samo 3 odstotki uporabljajo za kuhanje in pitje. Največji delež naše pitne vode splaknemo v stranišče (pogosto brez varčevalne tipke). Stranišča z šestimi litri vsebine in tipko za ustavljanje pripomorejo k bistvenemu zmanjšanju porabe vode. K varčevanju z vodo precej pripomorejo tudi varčevalne armature, tuš glave in pravilno obnašanje uporabnikov ter tudi varčna uporaba pralnega in pomivalnega stroja.

Raba deževnice
Pri novogradnjah se lahko planira zbiralnik za deževnico že od vsega začetka. Zbrana voda se lahko tako koristi za splaknjevanje stranišča, pralni stroj in vrt.

Namesto priključka za pitno vodo se izvede majhno omrežje za deževnico do vseh stranišč. Pri pomanjkanju deževnice se polni napeljava s pitno vodo. Pri tem je pomembno, da sta oba sistema popolnoma ločena in da ne obstaja nobena neposredna povezava med obema sistemoma. Za domačo cevno omrežje imajo PE-cevi prednost pred nerjavnimi. Pocinkane omrežne cevi zaradi možnosti rjavenja dandanes niso več primerne.

Deževnica se mora ob uporabi v gospodinjstvu filtrirat. Glede na uporabnost so potrebne različne filtrirne stopnje. Za uporabo v stranišču je dovolj enostavno cedilo. Če se deževnica uporablja za pralni stroj, je potrebno uporabiti bolj fini filter, ki pa ga je potrebno redno kontrolirat, ker obstaja nevarnost zamašitve. Priporočljivi so samočistilni filtri.

Pri izbiri vodnega hranilnika je potrebno poleg možnosti čiščenja paziti tudi na to, da ostane voda čim bolj hladna, saj lahko pride pri temperaturah nad 15 stopinj Celzija do povečanega razmnoževanja bakterij. Sprejetje odločitve za zunanji ali notranji hranilnik je predvsem odvisno od lokacije, ki je na voljo. Kovinski rezervoarji so primerni le, če so iz nerjavečega jekla, drugače obstaja možnost korozije. Deževnica se na primer lahko zbira tudi v nadzemeljskem rezervoarju. Povprečna velikost hranilnika za deževnico pri enodružinski hiši znaša ca. 5 do 10 m3, odvisno od področja uporabe in pokritosti potreb.
  
vir: revija Instalater
  

Smo pa še poiskali slikovni primer tovrstne vgradnje:


Vir slike:http://www.dezevnica.si/domov/hisnenaprave/BlueLineMcRainPlus

Legenda k sliki:
◦1 - Podzemni rezervoar, volumen zbiralnika od 3000 - 90000 l
◦2 - Fini filter McClean, vgrajen v podzemni rezervoar in predhodno nameščen s sifonom in blažilnikom dotoka
◦3 - Črpalni set s finim filtrom 0,5 mm
◦4 - Krmilni sistem za deževnico McRain Plus, črpalka z avtomatičnim preklapljanjem, stenskim obešanjem in pokrovom, stikalo na plovek za nadzor nivoja polnjenja z 20-metrskim kablom, dodatni zbiralnik z varnostnim pretokom
◦5 - Varnostni paket
◦6 - Pokrov vstopne odprtine
◦7 - Jašek za vstop
◦8 - Cevna povezava