Varčevanje z vodo in izraba dežja

Pri novogradnjah se lahko planira zbiralnik za deževnico že od vsega začetka. Zbrana voda se lahko tako koristi za splakovanje stranišča, pralni stroj in vrt.
Varčevanje z vodo in izraba dežja

   
Voda je dragocena dobrina in v veliko evropskih področjih vodi potratna uporaba vode k vidnemu znižanju gladine podtalnice. To ne ogroža samo oskrbe s pitno vodo, ampak izraža negativen vpliv tudi do okolja in narave. Postopki varčevanja z vodo in izrabe deževnice predstavljajo smiselno alternativo varčevanju z dragoceno pitno vodo.

Vodo uporabit' namesto zapravit'
V povprečnem gospodinjstvu porabi vsaka oseba okoli 150 litrov pitne vode na dan. Od teh 150 litrov se samo 3 odstotki uporabljajo za kuhanje in pitje. Največji delež naše pitne vode splaknemo v stranišče (pogosto brez varčevalne tipke). Stranišča z šestimi litri vsebine in tipko za ustavljanje pripomorejo k bistvenemu zmanjšanju porabe vode. K varčevanju z vodo precej pripomorejo tudi varčevalne armature, tuš glave in pravilno obnašanje uporabnikov ter tudi varčna uporaba pralnega in pomivalnega stroja.

Raba deževnice
Pri novogradnjah se lahko planira zbiralnik za deževnico že od vsega začetka. Zbrana voda se lahko tako koristi za splaknjevanje stranišča, pralni stroj in vrt.

Namesto priključka za pitno vodo se izvede majhno omrežje za deževnico do vseh stranišč. Pri pomanjkanju deževnice se polni napeljava s pitno vodo. Pri tem je pomembno, da sta oba sistema popolnoma ločena in da ne obstaja nobena neposredna povezava med obema sistemoma. Za domačo cevno omrežje imajo PE-cevi prednost pred nerjavnimi. Pocinkane omrežne cevi zaradi možnosti rjavenja dandanes niso več primerne.

Deževnica se mora ob uporabi v gospodinjstvu filtrirat. Glede na uporabnost so potrebne različne filtrirne stopnje. Za uporabo v stranišču je dovolj enostavno cedilo. Če se deževnica uporablja za pralni stroj, je potrebno uporabiti bolj fini filter, ki pa ga je potrebno redno kontrolirat, ker obstaja nevarnost zamašitve. Priporočljivi so samočistilni filtri.

Pri izbiri vodnega hranilnika je potrebno poleg možnosti čiščenja paziti tudi na to, da ostane voda čim bolj hladna, saj lahko pride pri temperaturah nad 15 stopinj Celzija do povečanega razmnoževanja bakterij. Sprejetje odločitve za zunanji ali notranji hranilnik je predvsem odvisno od lokacije, ki je na voljo. Kovinski rezervoarji so primerni le, če so iz nerjavečega jekla, drugače obstaja možnost korozije. Deževnica se na primer lahko zbira tudi v nadzemeljskem rezervoarju. Povprečna velikost hranilnika za deževnico pri enodružinski hiši znaša ca. 5 do 10 m3, odvisno od področja uporabe in pokritosti potreb.
  
vir: revija Instalater
  


Smo pa še poiskali slikovni primer tovrstne vgradnje:
dezevnica2

Vir slike:http://www.dezevnica.si/domov/hisnenaprave/BlueLineMcRainPlus

Legenda k sliki:
◦1 - Podzemni rezervoar, volumen zbiralnika od 3000 - 90000 l
◦2 - Fini filter McClean, vgrajen v podzemni rezervoar in predhodno nameščen s sifonom in blažilnikom dotoka
◦3 - Črpalni set s finim filtrom 0,5 mm
◦4 - Krmilni sistem za deževnico McRain Plus, črpalka z avtomatičnim preklapljanjem, stenskim obešanjem in pokrovom, stikalo na plovek za nadzor nivoja polnjenja z 20-metrskim kablom, dodatni zbiralnik z varnostnim pretokom
◦5 - Varnostni paket
◦6 - Pokrov vstopne odprtine
◦7 - Jašek za vstop
◦8 - Cevna povezava

 
Vir:
11. april 2014
 
 
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti