Uporaba toplotnih črpalk pri centralnem ogrevanju

Uporabniku stanovanjskega objekta predstavlja uporaba toplotnih črpalk poleg okolju prijaznega načina ogrevanja energetsko učinkovit in tudi cenejši način v primerjavi z pogostejše uporabljenimi fosilnimi gorivi.
Uporaba toplotnih črpalk pri centralnem ogrevanju

      
Toplotne črpalke so naprave, generatorji toplote, ki uporabljajo toploto okolice, ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode. Toplota, ki jo toplotne črpalke črpajo iz okolice, je v različne snovi akumulirana sončna energija, kar predstavlja obnovljiv vir energije.
   
Samo delovanje toplotne črpalke poteka tako, da iz okolice odvzema toploto na nižjem temperaturnem nivoju, ter jo oddaja v ogrevalni sistem na višjem temperaturnem nivoju. Da je to mogoče je potrebno v takšen krožni proces dodati dodatno pogonsko energijo, najpogosteje je to električna energija. Za prenos toplote potrebuje toplotna črpalka delovni medij, ki prenaša toploto iz okolice v ogrevalni sistem s spremembo svojega agregatnega stanja. Kot delovno sredstvo se v toplotnih črpalkah uporabljajo tako imenovana hladiva, ki ne škodujejo okolju.
   

skica delovanja toplotne črpalke
slika: delovanje toplotne črpalke
(vir: Zbirka učinkovita raba energije - Toplotne črpalke,
avtorja Karmen Rotnik in Miha Praznik, AURE)
   

Proces (zg. slika) v kompresorski toplotni črpalki poteka po zaključenem tokokrogu. Hladivo v uparjalniku (1) odvzame toploto okoliškemu mediju (5) in se upari. Uparjeno hladivo nato potuje skozi kompresor (2), kjer se mu zaradi vloženega mehanskega dela-kompresije zvišata tlak in temperatura. V kondenzatorju (3) uparjeno hladivo kondenzira in pri tem odda toploto mediju (6), ki ga ogreva. Utekočinjeno in ohlajeno hladivo potuje skozi dušilni ventil (4), kjer ekspandira na nižji tlak ter od tu nazaj v uparjalnik. Ta krožni proces se ponavlja, dokler deluje toplotna črpalka.
   
V stanovanjskih objektih najpogosteje srečujemo manjše sisteme s toplotno črpalko, ki omogočajo pripravo tole vode v določenem obdobju leta. Za uporabnika so takšni sistemi zanimivi predvsem zaradi nizke investicije v sistem in krajše vračilne dobe vloženih sredstev, enostavne vgradnje, tako ob posodabljanju, kot tudi pri novogradnji.
  
Glede na izvedbo delimo toplotne črpalke na ločeno izvedbo in kompaktne toplotne črpalke. Za ločeno izvedbo je značilno, da so posamezni deli toplotne črpalke nameščeni na različni lokaciji. Tako je najpogosteje uparjalnik toplote nameščen bližje viru toplote, medtem ko sta kondenzator in hranilnik toplote nameščena v kotlovnici.
  
Pogoj za uporabo toplotne črpalke v stanovanjskem objektu v smislu ogrevanja pa predstavljajo relativno majhne toplotne izgube stavbe, ki pa ga večina saniranih starejših stavb in novogradenj seveda popolnoma izpolnjuje. Objekt z zmanjšanimi toplotni izgubami lahko za ogrevanje uporablja ogrevalne sisteme (npr. talni, stenski in/ali radiatorski sistem), ki delujejo v nižjem temperaturnem območju ter zaradi tega omogočajo delovanje toplotne črpalke s kar največjo učinkovitostjo.
 
Slednjo vrednotimo z grelnim številom, ki predstavlja razmerje iz naprave pridobljene toplote ter vanjo vložene električne energije. Vrednosti se razlikujejo glede na vrsto sistema, predvsem zaradi različne temperature vira okoliške toplote in potrebne temperature medija v ogrevalnem sistemu, in obsegajo področje vrednosti, ki se začne nad 2 in poteka vse nad vrednost 4! Te vrednosti pa seveda vodijo k nižji ceni pridobljene toplote, glede na fosilna goriva, npr. ekstra lahko kurilno olje, kar bomo tudi prikazali.

vir:  www.isp.si  - I.S.P. d.o.o., Kamnik

 
30. november -0001