Uporaba deževnice

Zakaj nebi deževnico izkoristili še za kaj drugega kot zgolj za zalivanje trave?
Uporaba deževnice

  
Ko obnavljamo ali preurejamo hišo in vrt, se nam ponudi enkratna priložnost, da namestimo cisterno ali drugo napeljavo za uporabno vodo. Medtem ko je za pitje, kuhanje in osebno nego iz higienskih razlogov potrebno brez izjeme uporabljati vodo iz komunalne napeljave ali iz odobrenih vodnjakov, pa je deževnica dovolj kakovostna za pranje, čiščenje, splakovanje stranišč in zalivanje vrta. Izjema so le že zelo uničene azbestne strehe, balkoni in garažne površine, ki jih iz higienskih razlogov ne smemo priključiti na sistem za uporabo deževnice.

Na poti na zemljo dežne kaplje poberejo prah in razne klice, s streh odplaknejo listje in pelod. Ta umazanija bi poslabšala kakovost vode v zbiralniku deževnice. Filtri pa to umazanijo zadržijo zunaj. Samočistilni filter, ki je vgrajen v padno cev žleba, deževnico očisti listja in umazanije in ostane priključen tudi pozimi, ko je na prosto postavljen zbiralnik zaradi nevarnosti zmrzali prazen. Filter enostavno zavrtimo za 180° in ga tako izklopimo, pretok pa ostane tudi v mrazu neoviran. Pri več padnih ceveh se stroški seštevajo. Ugodnejša je možnost, ko se voda vseh padnih cevi pred zbiralnikom steka skupaj in se šele nato filtrira. Pri cisternah za to poskrbi vgrajeni vrteči se filter.

Zbiralnike za nadzemno postavitev dobimo v vsemogočih velikostih, oblikah in izvedbah. Ponudba sega od tankih, lepo oblikovanih zbiralnikov v obliki stebra z nekaj sto do tisoč litrov prostornine do prostornih zbiralnikov v obliki sodov in kock. Pri večini izvedb lahko prostornino s postavitvijo več enot skoraj poljubno razširimo. Zbiralnik za deževnico je najdražji del sistema za zbiranje deževnice. Premajhni zbiralniki se pogosto izpraznijo in vanje je treba doliti dragoceno pitno vodo.

Pravo velikost zbiralnika za vodo izračunamo tako: na družinskega člana potrebujemo 700 do 800 litrov, lahko pa za prostornino vzamemo 5% letne količine dežja, ki se nateče v zbiralnik, na osebo. Tako nam zbiralnik nudi okoli 2 tedna rezerve.

Če želimo namestiti zbiralnik z veliko prostornino, pride v poštev le zbiralnik, ki ga namestimo v zemljo ali v klet. Betonski zbiralniki se navadno vlijejo v tovarni, dostavijo s tovornjakom in na mesto prenesejo z žerjavom. Tu naj omenimo še kombinacijo garaže in zbiralnika.

V tem primeru lahko prihranimo izkop, saj za garažo tako ali tako potrebujemo temelje. Zbiralni sistemi v garažni kleti lahko sprejmejo zelo velike količine deževnice – od 8000 litrov naprej. 

dezevnica zbiralnik2

Zbiralniki, ki se vkopljejo v zemljo, so lahko tudi iz umetne snovi, in sicer polietilena, polipropilena ali iz snovi, ki je okrepljena s steklenimi vlakni. Medtem ko se večinoma kroglasti zbiralniki iz te snovi odlikujejo z veliko stabilnostjo, odpornostjo na korozijo in so nezahtevni za vzdrževanje, imajo lažje izvedbe iz polietilena in polipropilena še to dodatno prednost, da jih lahko dokaj enostavno postavimo in instaliramo tudi v lastni izvedbi.

Tudi če ima naša parcela zelo trda tla ali če je nivo podtalnice visok in zato ni mogoče skopati dovolj globoke jame za običajen podzemni zbiralnik deževnice, se nam zbiralniku ni treba odpovedati. Rešitev v tem primeru je zbiralnik v obliki prstana, ki ga lahko namestimo za 25% manj globoko. Zaščita pred zmrzaljo je zagotovljena že, če je zbiralnik prekrit z okoli 80 cm zemlje. Kot pri večini zbiralnikov se po pokrovu jaška (odvisno od tega, kako se odločimo) lahko hodi ali celo vozi.

Kletni zbiralniki so dimenzionirani tako, da se jih lahko vgradi v obstoječo klet. Za večjo prostornino jih priključimo več  skupaj.

 
Vir: Baumaxx
05. maj 2012