Toplotni most

Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši kot na sosednjih mestih.
Toplotni most
  

 

Usklajenost in pravilna zasnova vseh posameznih delov stavbe ter pravilno načrtovani in izvedeni konstrukcijski detajli, kot so stiki, priključki, preboji, križanja, odprtine, zagotavljajo optimalno delovanje stavbe kot celote. Vsaka napaka in neustrezno saniranje pa lahko povzroči številne negativne posledice, med katerimi so najpogostejši toplotni mostovi. Njihovi negativni učinki so izraziti in povzročajo poleg precejšnjih toplotnih izgub tudi poškodbe materiala ter estetske in celo zdravstvene težave zaradi razvoja plesni. Z energijsko učinkovito sanacijo zgradbe lahko izvedemo in rešimo vse potrebne ukrepe za odpravo toplotnih mostov in si zagotovimo bolj varčno in kakovostno bivanje.

Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manjši kot na sosednjih mestih. To pomeni, da je na toplotnem mostu pozimi toplotni tok iz notranjega, ogrevanega okolja v zunanje močno povečan. Na takem mestu je zato tudi temperatura notranje površine ovoja stavbe znižana. Na teh mestih obstaja nevarnost lokalne površinske kondenzacije vodne pare, kar lahko izrazito poškoduje material.

Največ klasičnih primerov toplotnih mostov je najti zlasti v stavbah, ki so bile grajene med petdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja.

Glede na vzrok nastanka delimo toplotne mostove na konstrukcijske, geometrijske, konvekcijske (zaradi netesnosti in namestitve grelnih teles na zunanji steni) in kombinirane (konstrukcijski in geometrijski).

Konstrukcijski toplotni most
Do te najpogostejše oblike pride, če je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (na primer armirani beton ali jeklo) in ki ni toplotno zaščiten ne z zunanje in ne z notranje strani. S premišljeno zasnovo ovoja stavbe se lahko tako konstrukcijskim toplotnim mostovom praktično povsem izognemo.
Potencialna mesta konstrukcijskih toplotnih mostov so na vseh križanjih konstrukcijskih sklopov, in sicer:
- na prebojih zaradi dimnikov in zračnikov,
- pri napuščih,
- pri vogalnih vertikalnih protipotresnih vezeh,
- pri okenskih špaletah in omaricah za roloje,
- ob ležiščih betonskih plošč,
- pri neposrednih nadaljevanjih armiranobetonskih plošč in zidov v balkonske plošče, stene in terase,
- pri cevnih napeljavah v stenah,
- ter v območju zidnih podstavkov (t. i. coklov) ter temeljev.

Geometrijski toplotni most
Geometrijski toplotni most nastopi na delu ovoja stavbe, pri katerem je zunanja površina, skozi katero toplota prehaja iz ogrevanega prostora v zunanje okolje, precej večja od notranje (na primer vogal).

Konvekcijski toplotni most
Mesto v ovoju stavbe, kjer je zaradi prekinitev ali netesnosti omogočen pretok notranjega, navlaženega zraka v konstrukcijski sklop, imenujemo konvekcijski toplotni most.

Največje težave povzroča toplotna izolacija strehe (poševne, pa tudi ravne) nad ogrevanim prostorom, zato je treba natančno in strokovno zatesniti oziroma zalepiti stike vetrne oziroma parne zapore na notranji strani. Enako velja za izolacijo zidov z notranje strani, zlasti če še obstaja verjetnost, da so se med slojem toplotne zaščite in zidom ustvarili zračni žepi zaradi nepopolnega prileganja obeh slojev.

 
23. april 2012