Temelji individualne hiše

Vsaka dobra hiša stoji na dobrih temeljih. Marsikdo se kar sam loti izdelave temeljev, brez ustrezne dokumentacije in strokovnega nadzora.
Temelji individualne hiše

Takšen pristop k izdelavi temeljev lahko povzroči v nekaterih primerih mnogo napak, posebej v primeru, če ne poznamo sestave tal in dovoljene obtežbe tal. Če nameravamo temelje graditi na hribovitem terenu in v našem projektu to ni predvideno, se moramo obvezno posvetovati z ustreznim strokovnjakom, ki bo upošteval vse možne nevarnosti v takem primeru temeljenja. 
S sestavkom želim opozoriti na nekaj specifičnih problemov, ki se pojavljajo pri temeljenju individualnih hiš.
 
1. Pripravljalna in zemeljska dela
 
 Pred izdelavo temeljev oziroma je potrebno opraviti pripravljalna in zemeljska dela. Parcelo, na kateri bo stala hiša moramo najprej pripraviti za gradnjo. Odstranimo vsa moteča drevesa, skale, zasujemo vse kotanje in poravnamo teren. V naslednjem koraku odstranimo zgornjo plast zemlje ter izkopljemo jarke za odvodnavanje. Zemlje ne odpeljemo na oddaljeno deponijo, raje jo shranimo, da jo bomo lahko po končani gradnji uporabili za ozelenitev površin.
 
Količenje stavbe naj opravi pooblaščena institucija s strani Geodetske uprave RS, da kasneje ne bomo imeli probleme z sosedi. Hiša mora namreč stati na mestu, ki je predvideno po lokacijskem načrtu. Gradbeni profili morajo biti nameščeni dovolj stran od bodoče zgradbe in gradbene jame, da ne motijo dela. Prav tako morajo biti dovolj trdni, da se med betoniranjem temeljev ne poškodujejo.
 
Med zemeljska dela štejemo pripravo gradbene jame in njeno zaščito. Izkop gradbene jame lahko opravimo ročno ali strojno. Če so temeljna tla slabo nosilna moramo opraviti široki izkop in izkopati slab material, da pridemo do nosilnejših tal. Izvesti moramo podpiranje bočnih strani, posebej v primeru, če so nagibi večji, kot je naravni nagib terena. Vsa podpiranja in zavarovanja je potrebno opraviti po načrtih in ustrezni dokumentaciji.
 
V tej fazi izgradnje, ne smemo pozabiti na tiste komunalne priključke, ki se bodo polagali v zemljo (kanalizacija, vodovod, ogrevanje, telefon). Rove in kanale za te priključke moramo izkopati v takih širinah, da omogočimo neovirano razpiranje bočnih strani in delo v njih. Če pri izkopu naletimo na talno vodo, uporabimo črpalko, ki se avtomatsko ustavi, ko je voda izčrpana.
 
2.Nosilnost tal
 
Dovoljene obtežbe se lahko določijo iz standardnih aproksimativnih podatkov iz ustreznih tabel, poizkusno obtežbo in računskimi preizkusi na podlagi gemehaničnih preiskav na terenu in v laboratoriju.
 
Za nekoherentna tla ( pesek, prodec) znaša dovoljena obtežba od 100 do 800 kN/m2 ter za koherentna tla (glina) od 20 do 400 kN/m2, kar zagotovi od gostote materiala.
 
3. Temelji
 
Za pridobitev gradbenega dovoljena, potrebujemo projektno dokumentacijo (PGD), z vsemi načrti gradbenih konstrukcij. Projekt vsebuje tudi tloris ter statični izračun temeljev. Temelje moramo izdelati po načrtu. Od tega smemo odstopati le, če nam to potrdi ustrezen strokovnjak, ki ima gradbeni nadzor. V vsakem primeru mora dokončno presojo dati gradbeni projektant (statik, geomemanik), ki ponovni izračun naredi na podlagi geomehanske raziskave tal ter prečnega in vzdolžnega profila terena. Če je ves postopek potreben, je to razvidno iz lokacijske dokumentacije, v kateri so razvidni profil terena, lokacija objekta in geomehansko poročilo.
 
 Za izdelavo temeljev uporabljamo v glavnem beton, armirani beton, opeko in naravni kamen, lahko pa tudi jeklo in les. Beton ima velike prednosti pred drugimi gradivi zaradi hitre izdelave, in dobre tlačne trdnosti. Najmanjša marka betona za armiran beton je MB 15.
 
Temelj je konstrukcijski element, ki nosi obtežbo in jo prenaša na temeljna tla. Povezujejo objekt s terenom in mu določajo lego. Prav tako je tudi stabilnost konstrukcije je odvisna od temeljev. Glede na globini nosilnih tal ločimo plitko in globoko temeljenje. Globina temeljenja je določena glede na karakteristike zemljišča, karakteristike objekta in tudi na način gradnje.
 
Če je bilo iz podatkov na terenu ugotovljeno, da se objekta ne da plitvo temeljiti, je potrebno izvesti globoko temeljenje ali pa nosilna tla izboljšati (odstranitev slabo nosilnih tal, mehansko komprimiranje tal, znižanje globine podtalnice, injiciranje tal itd).
 
Najmanjša globina temeljenja je določena glede na nevarnost drsenja površinskih slojev in glede na nevarnost zmrzovanja. Zaradi zmrzovanja določimo globini temelja:
 
  • v skalnatih tleh ni omejitve, če preprečimo dotok vode pod dno temelja,
  •  v prodcu in debelejšem pesku je globina temeljenja najmanj 50 cm, če je nivo vode pod to talno točko,
  • pri drugih zemljinah je globina temeljenja odvisna od nivoja podzemne vode ob zmrzovanju.
  • če globine zmrzovanja ne moremo zanesljivo določiti, vzamemo 70 do 100 cm.

3.1. Vrste temeljev
 
Pri individualnih gradnjah so objekti v večini primerov manjšega obsega, zato izvajamo plitko temeljenje, če seveda gradimo na tleh z dobro nosilnostjo. Ločimo dve osnovni vrsti temeljev, ki sta prikazana na sliki št.1.
  • pasovne temelje, ki potekajo zvezno pod nosilnimi stenami,
  • točkovne temelje, ki jih izvajamo pod nosilnimi stebri (pogosteje v industrijski gradnji, na primer pri skeletni armirano - betonski konstrukciji kot pri individualnih hišah).
 
Med točkovnimi temelji pogosto poteka temeljna greda, ki nosi steno med stebri.
 
Temelji individualnih hiš so večinoma nearmirani, z minimalno višino 50 do 60 cm, merjeno od dna izkopa do hidroizolacije. Širina temelja je določena v projektni dokumentaciji, pod nosilnimi stenami je levo in desno 10 cm širša od nosilne stene. Pod predelnimi stenami zadošča 5 cm obojestranska razširitev. Pod lahkimi predelnimi stenami ne potrebujemo temeljev. Najpogostejše oblike temeljev so prikazane na sliki št.1a.
 
Dilatacijske stebre ali stene postavljamo na skupni temelj (slika št.2). Če bi ločili temelj, bi lahko nastali neenakomerni usedki.
 
3.2. Dograditev objekta
 
Temelj ločimo, kadar ob že zgrajenem objektu gradimo novi temelj. Pri tem moramo paziti, na kateri višini bodo novi temelji, da ne ogrozimo stare zgradbe. Novi temelj je lahko višji od obstoječih ali enako visoki (slika 3).
 
Če projekt zahteva nižje temelje od že zgrajenih, moramo te podzidati z enakim materialom in marko betona, kot bomo izvedli nove temelje.
 
Podzidavati moramo zelo previdno in pod nadzorom gradbenega nadzornika. Nova zgradba se mora, kljub temu, da je povezana s sosednjo, neodvisno posedati. Z bitumensko lepenko ločimo zidove stare ali nove zgradbe med seboj. Tako preprečimo, da bi nova zgradba ob posedanju poškodovala staro.
 
3.3. Hidroizolacija temeljev
 
Vsi temelji, ne glede na višino podtalnice morajo imeti primerno hidroizolacijo. Horizontalna hidroizolacija mora potekati zvezno pod talni ploščo, nad podložnim betonom in nad temelji. Pri nepravilni izvedbi hidrizolacije, lahko pride do vdora talne vode. Kapilarni vlek tako lahko načne stabilnost konstrukcije (slika 4).
 
Zelo pogosta napaka pri izvedbi hidroizolacije je prikazana na sliki št. 5, kjer ni pravilno izveden spoj horizontalne in vertikalne hidroizolacije. Pravokotni spoj obeh izolacij ni dovolj kompakten ali celo ni spojen. Pri takšni izvedbi vlaga prodira nad in pod konstrukcijo. Pravilna izvedba je takšna, da horizontalno hidroizolacijo položimo do konca temelja, medtem ko vertikalno hidroizolacijo položimo po temelju navzdol. Horizontalno hidroizolacijo moramo tudi primerno zaščititi pred poškodbami, ki bi nastale pred zasutjem terena (polistiren, posebne bradavičaste membrane itd).
 
3.4. Temeljenje v hribovitem terenu
 
Primer temeljenja medetažne hiše v hribovitem terenu je prikazan na sliki št.7. Vsi temelji so armirani. Zaradi velikega naklona raščenega terena je armirana tudi kletna stena, ki prevzema zemeljske tlake. Temelji pod bočnimi stenami potekajo stopničasto, tako da se prilagajajo padcu terena. Vsaka dva metra se dvignejo za pol metra.
 
3.5. Zaščita temeljev pred podtalnico in vlago
 
Če imamo na terenu talno vodo, je potrebno izvesti še drenažo. Osnovno pravilo pri tem je, da ne preprečimo toka podtalnici, ampak omogočimo prosti pretok pod tlemi in okrog objekta. Primer izvedbe drenaže je prikazan na sliki 7.
 
Pri visoki podtalnici hiše ne moremo podkletiti. Temeljna plošča mora potekati zmeraj nad kritično točko maksimalne višine podtalnice, medtem ko so temelji lahko pod njo.
 
4. Zaključek
 
Temeljenje je zelo pomembna faza gradnje objekta. Tega se moramo zavedati, zato ne smemo podcenjevati tega dejstva. Če so bili temelji dimenzionirani za običajno strukturo podlage oziroma nosilnost tal, se moramo ob morebitni pristnosti plastičnih struktur in podtalne vode, obvezno posvetovati z nadzornim organom. Ta bo najverjetneje odredil geološko raziskavo tal, kjer se bo ugotovila dejanska nosilnost tal.
 
Bojan Grobovšek
 
Viri:
  • Praviknik o normativih za temeljenje gradbenih objektov 
  • Gradbeni priročnik
 
15. september 2007
 
 
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ
Gradnja objektov Dežman d.o.o. Že od leta 1964 - z občutkom!