Steklenjak - element pasivne solarne arhitekture

Namen članka je v tem, da seznanimo bodoče graditelje z nekaj osnovnimi značilnostmi oziroma funkcijami steklenjakov. Podane so tudi osnovne smernice za projektiranje in izdelavo steklenjakov.
Steklenjak - element pasivne solarne arhitekture



Osnovne značilnosti oziroma funkcije steklenjakov

  • Steklenjak je zastekljen prostor priključen zgradbi ali podaljšek zgradbe ter ob pravilni zasnovi uporaben tudi poleti.
  • Steklenjak ima med pasivnimi sistemi za ogrevanje najmanjši toplotni izkoristek (okoli 20 % do 25 %), je razmeroma drag, a kljub temu najbolj znan in največkrat uporabljen.Razlogov je več.
  • S steklenjakom dobimo dodatne in zelo zanimive bivalne površine, konstrukcija in izdelava je enostavna, kupimo jih tudi na domačem tržišču in v različnih variantah (že predfabricirani).

Značilnosti oziroma funkcije so:

  • Steklenjak dvigne kvaliteto bivalnega okolja in poveča njegovo uporabno površino - v prehodnih mesecih je lahko samostojen bivalni prostor ali podaljšek prostora za njim.
  • Sodobne zasteklitve z zelo nizko toplotno prehodnostjo omogočajo uporabo steklenjaka (z dogrevanjem) praktično v vseh sezonah.
  • Mogoča je uporaba steklenjaka kot vira za toplotno črpalko, ki segreva vodo za potrebe ogrevanja prostorov.
  • Stena med steklenjakom in ogrevanim prostorom je lahko brez toplotne izolacije. V tem primeru ogreva prostor s kondukcijo in sevanjem toplote, ki jo prejme kot direktno sončno sevanje preko zasteklitve steklenjaka.
  • Zrak iz steklenjaka, ki ga uporabimo za prezračevanje prostorov, se v steklenjaku predhodno segreje, kar zmanjša ventilacijske toplotne izgube, ki so v dobro toplotno zaščitenih stavbah lahko glavni vir rabe energije, če seveda ni uporabljena rekuperacija. V tem primeru mora biti zasteklitev med zgradbo in steklenjakom v toplotnem smislu kakovostnejša od zaseklitve samega steklenjaka.
  • V steklenjaku segreti zrak lahko preko sistema zračnih kanalov s pomočjo ventilatorjev vodimo do akumulacijske mase v stavbi oziroma posebej zasnovanih konstrukcijskih sklopov in ga uporabimo za njihovo segrevanje.S tem se povečajo površinske temperature v prostoru in občutno izboljša toplotno ugodje. Tako zbrana toplotna energija se shranjuje v akumulacijski masi. Ta je lahko strop, tla ali tudi zidovi med steklenjakom in bivalnimi prostori.
  • Ker je v steklenjaku višja temperatura kot v zunanjem okolju, deluje kot tamponska cona in na pasivni način zmanjšuje toplotne izgube objekta v okolico.
  • Zračne kanale lahko uporabimo tudi v poletnem obdobju za pasivno hlajenje konstrukcije in s tem znižanje površinskih temperatur, če skoznje vodimo hladen zrak.
  • Rastline, ki jih v steklenjaku gojimo skozi vse leto,izboljšajo mikroklimo bivalnega prostora.

2. Projektirane in izdelava steklenjakov

Pri projektiranju in izdelavi steklenjakov upoštevajmo sledeče:

  • Okvir z zasteklitvijo naj bo iz materiala, ki slabo prepušča toploto. Primeren je les, če pa uporabimo kovinske okvirje, moramo notranji okvir toplotno ločiti od zunanjega, torej preprečiti tplotni most, ki povzroča kondenz.
  • Steklenjak naj bo dvojno zastekljen, okna in vrata med steklenjankom in bivalnimi prostori so lahko enojna zastekljena. Priporočamo, da zasteklite le navpične stene, streho pa dobro toplotno izolirate. Zasteklitev strešnega dela lahko prinaša veliko tehničnih težav in izgub energije, če tega ne izvedemo pravilno.
  • Odprtine predvidimo tako, da bo mogoče steklenjak poleti dobro prezračevati.Nameščene naj bodo diagonalno, koristno je tudi strešno okno, skozi katerega poleti uhaja zrak.
  • Vsi nemasivni predmeti v steklenjaku, denimo oprema prostora in strop, naj bodo svetle barve, da bi se od njih odbilo kar največ svetlobe na masivne dele, ki so lahko temnejše barve, čeprav to ni nujno.

Toplotni izkoristek steklenjaka lahko izboljšamo tako, da ponoči zastremo steklene površine. To lahko storimo s težkimi zavesami, roloji, posebnimi zastori ali s toplotnimi diodami.Toplotno diodo uporabljamo lahko kot nepremičen in neprozoren del fasade ali kot trajno zastekleno prozorno površino (poleti in kadar jo uporabljamo v kurilnem obdobju kot okno za zajem energije), ki jo z namestitvijo izolacijskega polnila spremenimo v toplotno diodo.Ta je v primerjavi s standardnimi fasadnimi elementi toplotno izredno učinkovita, saj prepušča toploto v ogrevalnem obdobju le v ogrevani prostor. če primerjamo dvojno zastekleno okno brez nizkoemisivnega nanosa (k = 2,5 W/m2K) in diodo,dobimo, da je razlika za 160 kWh/m2 v enem kurilnem obdobju. To pomeni, da toplotna dioda standardne izvedbe velikosti okoli 2 m2 letno privarčuje kar 320 kWh energije v obliki toplote. V primerjavi z oknom z dvojno zasteklitvijo in nizkoemisivnim nanosom pa okoli 150 kWh/m2 energije v eni kurilni sezoni.Tako lakho toplotna dioda z odstranljivim polnilom zajema energijo kot direktni sistem oziroma dodatna steklena površina. Pred soncem jo zaščitimo z nadstreškom ali rolojem.V obdobjih brez sončnega sevanja toplotna dioda varuje prostore pred ohlajevanjem.

Tudi zastekljeni atriji postajajo vedno bolj popularni. Lahko so izvedeni v obliki zastekljenih svetlobnih jaškov v jedrih poslovnih zgradb, kot zastekljena osrednja dvorišča zgradb ali pa na primer v obliki steklene strehe nad nakupovalno pasažo ali ulico. 
V vseh primerih predstavljajo vir dnevne svetlobe in (neogrevan) del bivalnega okolja, ki deluje kot tamponska cona in tudi na primer kot vir toplega zraka, ki ga kontrolirano vodimo v bivalni del v zimskem času.

vir: Gradbeni center Slovenije

 
Vir:
30. november -0001
 
 
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah