Se odločate med radijatorskim in talnim ogrevanjem?

Glede na to, da so nizkotemperaturni sistemi ogrevanja že precej uveljavljeni, lahko predpostavimo, da je bodočnost na strani talnega ogrevanja. K temu lahko veliko doprinese izboljšana toplotna zaščita zgradb in posledično manjša instalirana moč naprav za ogrevanje. Objekti, ki so grajeni po veljavnih predpisih glede dovoljenih toplotnih izgub imajo povprečno 70 do 80 W/m2 toplotnih izgub. Te izgube lahko pokrijemo s temperaturo tal 26 do 27 °C.
 
a. Radiatorsko ogrevanje

Oddajanje toplote vršijo radiatorji, običajno nameščeni pod oknom. Ogrevala oddajo toploto eno četrtino s sevanjem, tri četrtine pa s konvekcijo oziroma kroženjem zraka v prostoru. Pri tem se hladen zrak, ki prihaja pod okno ogreje, ter dvigne pod strop.

Cevni razvod ogrevalne vode, ki poteka od kotla do ogreval v posameznih prostorih mora biti čim krajši, da so tudi toplotne izgube čim manjše. Cevovodi, ki potekajo po neogrevanih prostorih morajo biti toplotno izolirani. Ločimo enocevne in dvocevne sisteme. Cevni razvodi so lahko vidni ali v nevidni izvedbi. Pri novogradnjah je možna vgradnja v tlake in stene. Kot material za cevi uporabljamo jeklo, baker, umetne materiale in kombinacijo različnih materialov.

Pri dvocevnih sistemih sta dovod in odvod grelne vode ločena, ogrevala so v sistemu vezana vzporedno. Temperatura dovoda je za vsa ogrevala v zaključenem sistemu enaka. Izvedba dvocevnega sistema je lahko z spodnjim in zgornjim razvodom.

Pri enocevnih sistemih so ogrevala v veji oziroma zanki vezana zaporedno. To pomeni, da v vsako naslednje ogrevalo prihaja delno ohlajena voda. Enako oddajo toplote v dveh prostorih je možno doseči samo z povečanjem površine zaporedno vezanega ogrevala.

Prednosti enocevnih sistemov pred dvocevnimi so:

• hitrejša izvedba in nižja investicija (cevi so položene v kot med steno in tlakom in pokrite s parketnimi letvami, količina cevi je manjša),
• ni vidnih cevnih razvodov,
• enostavna regulacija (dobro izračunan ogrevalni sistem omogoči, da opravimo hidravlično regulacijo ne reguliranem ventilu),
• manj težav z obtočnimi črpalkami, če vgradimo termostatske ventile,
• možnost merjenja in delitve stroškov v več stanovanjskih stavbah in individualnih hišah z več stanovanji,
• možnost kasnejše izvedbe v individualnih hišah, kjer je bila v prvi fazi zgrajena in vseljena samo ena etaža,
• možnost različnih obratovalnih režimov, če na vsako zanko vgradimo ustrezno regulacijo.

Sistem ima tudi svoje slabosti:

• zahtevno projektiranje,
• večje radiatorske površine,
• nevarnost poškodbe cevi, če kaj pritrjujemo v tla,
• netesna mesta v cevnem razvodu težko saniramo, če se cevi v tlaku,
• odzračevanje cevnega razvoda in ogreval je oteženo,
• temperaturna regulacija pri uporabi ročnih ventilov je nemogoča, saj zapiranje povzroči pregrevanje sosednjega prostora ( vgradnja termostatskih ventilov je zato obvezna),
• nizkotempeaturno ogrevanje, ki ima za posledici večje površine ogreval je za uporabo pri enocevnem sistemu manj primerno.

Prednosti dvocevnega sistema pred enocevnimi sistemi so:

• manj zahtevno projektiranje,
• približno enaka vstopna temperatura ogrevalnega medija,
• vsi spoji so vidni, kar povečuje varnost glede puščanja ali poškodovanja cevi in ogreval,

Sistem ima tudi slabosti:

• viden cevni razvod, ki včasih iz estetskih razlogov ni zaželen,
• na začetku ogrevanja se iz cevnega sistema dviga prah v prostor,
• količina cevi je večja, saj vodimo vzporedno dve cevi, dovodno in povratno,
• hidravlična regulacija sistema je zahtevna (praviloma moramo nastaviti vsak ventil na ogrevalu tako, da je količina ogrevalnega medija takšna, kot jo ogrevalo potrebuje za segrevanje prostora),
• število netesnih mest, posebej če so cevi položene v tlak je lahko veliko,
• zahtevnejša in zamudnejša montaža.

b. Talno ogrevanje
 
Način oddajanje toplote pri talnem ogrevanjem je bistveno drugačen kot pri raditorskem ogrevanju. Topla ogrevalna voda, ki kroži po ceveh v tleh oddaja toploto estrihu. Ta nato oddaja skoraj vso toploto s sevanjem, le majhen del odpade na konvekcijo. Pri tleh so temperature najvišje in proti stropu padajo, temperaturni profil po višini prostora pa je najbližji idealnemu.

Ker je grelna površina razmeroma velika, je temperatura tal lahko nižja (26 do 28° C). Maksimalna dopustna temperatura tal znaša 29°C, kar omejuje tudi maksimalno toplotno oddajo v prostor na 100 W/m2. Gibanje zraka v prostoru je minimalno, zato je tudi kroženje prahu v prostoru manjše. Občutek ugodja je opazen zlasti v primeru, če sedemo na tla. če z roko otipamo ogreta tla, dejansko ne čutimo, da so topla temveč čutimo, da niso hladna ! Toplotno ugodje je večje, ker so temperature sevanje nižje kot pri ogrevanju z radiatorji.

Zaradi ugodnega temperaturnega profila v prostoru je tako lahko temperatura zraka v prostoru nižja za 1 do 2 °C, kar pomeni od 6 do 12 % prihranka pri energiji.

vir: Gradbeni center Slovenije